Ribiči na Hainanu
Kitajska, Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Počitnice na Hainanu

Kitajsko provinco Hainan, kamor spada tudi priljubljen kitajski otok Sanya, lahko sedaj obiščete brez kitajske vize, z veljavnim potnim listom (najmanj 60 dni), za 30 dni. Ker sicer ne vem, kdaj boste brali ta blog, svetujem, da najbolj realne podatke preverite s kitajsko ambasado, za vsak slučaj (Kitajska ambasada v Sloveniji)

Provinca Hainan spada v subtropsko podnebje in je tik nad Vietnamom. Do Hainana lahko pridete na več načinov, najbolj zanimiv je gotovo ta, da z vlakom pripotujete do pristanišča, potem pa cela kompozicija zapelje na trajekt (pozor- v tem primeru potrebujete vizo, ker se na vlak lahko vkrcate v Guangdongu, kjer pa vizo potrebujete. Tudi če kombinirate vlake iz Hong Konga, za kamor prav tako ne potrebujete vize, boste pa prav tako potrebovali veljavno kitajsko vizo zaradi vožnje skozi druge kitajske kraje, kjer je viza nujna).

Na Hainan pa lahko tudi priletite z avionom. Najboljša varianta je preko Hong Konga, saj tudi za HK ne potrebujete kitajske vize. 😉

Kljub temu, da Hainan oglašujejo kot ‘kitajski Havaji’, ga ne priporočam tistim, ki bi radi imeli ležerne in sproščujoče počitnice na enem kraju.

Že res, da boste tam našli lepe plaže in da lahko tam tudi surfate (bolj primerno za začetnike), a v resnici je Hainan tako zanimiv, da je primeren za ljudi, ki na počitnicah iščejo nove izkušnje in dogodivščine. Tudi tujih turistov tam še ni tako veliko, kot jih lahko najdete v Šanghaju ali v Pekingu, zato je to potovanje zares primerno le za ljudi, ki si dovolijo, da se s potovanj vrnejo z manj predsodki in večjo širino v poznavanju sveta in kulturnih običajev.

V primeru, da vas je zamikalo potovanje na Hainan, mi lahko kadarkoli pišete na email (katarina.birtic@hotmail.com), kličite pa me v spodobnih urah za klice. :)).

V juliju planiram tudi organizacijo potovanja na Hainan za manjšo skupino (do približno 14 ljudi), saj bosta na potovanju z vami lahko tudi dva moja dobra prijatelja, Peter in/ali Bella. 🙂

Če pa želite potovati v lastni režiji, vam lahko pomagam (o) z nasveti, pripravo programa, rezervacijam namestitev, izletov in prevozov ter svetovanjem (vključno z informacijami, kako poteka plačevanje na Kitajskem in katere aplikacije potrebujete).

Za vse, ki vas zanima, kako lahko vlak zapelje na trajekt, vam za konec prilagam še video:

Kako spraviti vlak na trajekt- s kitajske celine na Hainan

 

 

 

Kitajski jezik in kultura- tečaj
china, kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija, Potovanje

40- urni začetni tečaj kitajskega jezika in kulture

Sprejemam vpis v novi začetni tečaj kitajskega jezika in kulture.

S 40- urnim začetnim online tečajem začnemo v ponedeljek, 4.10. ob 18h.
Tečaj bo potekal vsak ponedeljek, po dve šolski uri (do 19:30), do predvidoma sredine/konca februarja 2022.

Učili se bomo osnov jezika; pisanje kitajskih pismenk, izgovorjavo ter branje. Razložila vam bom glavne kulturne specifike, ki jih je treba poznati za dolgotrajne odnose in dober medkulturni dialog.

Na koncu tečaja boste imeli po vsej verjetnosti drugačen pogled na svet, znali pa boste prebrati in razumeti tudi tale sestavek:

今天是星期天, 天气很好。上午,小明和他的朋友们坐火车到北京去玩。 他们到商店买了一些东西。他们也去商店,买了三本书。他们还去中国饭馆吃午饭。他们要了好几个中国菜和米饭。 小明和他的朋友都很喜欢吃中国菜和米饭。吃完饭,他们又去茶馆喝茶。下午,他们坐火车回到学校。

Vabljeni k vpisu!

Zelo pomembno: vsem, ki se boste prijavili do konca septembra, pa ‘častim’ kosilo ali večerjo v kitajski restavraciji. :)

加油!

Cena 40- urnega tečaja:

90 eur na mesec (skupno 5 obrokov) ali v enkratnem znesku 450 eur.

Cena vključuje:

  • novo znanje o kitajskem jeziku in kitajskih kulturnih specifikah
  • novo znanje o kitajski geografiji in kitajski kulinariki
  • novo znanje o vljudnosti pri poslovanju in delu s kitajskim trgom
  • učni material (vam ga dostavim po pošti, osebno in po emailu)
  • aktualne informacije in nasvete
  • nasvete za potovanje in obisk Kitajske
  • večerjo v kitajski restavraciji- samo za prijave do 30.9. 2021

Prijave in več informacij:
katarina.birtic@hotmail.com
041 955 708

Učila vas bom:

Katarina Birtič, univ. dipl. sinologinja in sociologinja kulture, z dolgoletnimi izkušnjami v poučevanju kitajskega jezika in dokončanim pedagoško- andragoškim izobraževanjem na FF. 🙂

Kitajski jezik in kultura- tečaj
Kitajski jezik in kultura- tečaj
china, kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija, Potovanje, sejem, Travel

Postanite poznavalec Pekinga

V sodelovanju z Visit Beijing in marketinško agencijo Dragon Trail vabimo vse profesionalce v turizmu, popotniške bloggerje in ljubitelje Kitajske, da se preko njihove izobraževalne platforme udeležite brezplačnega online treninga o Pekingu kot destinaciji.

Online izobraževalni trening je že pripravljen; sestavljen je iz treh sklopov:

  • Fact packs, kjer je več pisnih tematik s kvizom; na primer kulinarični Peking, luksuzni Peking, Peking za družine, Zimski Peking in prihajajoče zimske olimpijske igre, Peking za FIT,…
  • Webinarji z različnimi tematikami
  • Product catalogue; z zelo uporabnimi informacijami in kontakti za planiranje potovanj po Pekingu

Prijavite se preko povezave:
Beijing Tourism Expert

V primeru, da vas sistem vpraša za referenčno kodo, vtipkajte 5mRT.

 

Poletni tečaji kitajščine
kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija, Potovanje

Program kratkih tečajev kitajskega jezika in kulture na Vrhniki

Zaradi izjemnega zanimanja sem za svoje vrhniške sokrajane pripravila počitniške delavnice in mini tečaje kitajskega jezika in kulture.
Kratki tečaji so namenjeni spoznavanju osnov jezika in kulture. Jezik in kultura bosta predstavljena skozi igro in na zabaven ter sproščen način.
Jeseni bodo razpisani daljši jezikovni tečaji za otroke in odrasle- tokratni mini tečaji so tako izvrstno izhodišče za to, da odrasli in otroci ugotovijo, kako kitajščina zveni in kako si jo lahko naučimo ter zapomnimo za zmeraj. 🙂

A) Kratek tečaj kitajskega jezika in kulture za otroke
(starostna skupina: 10- 15 let)
10-urni mini tečaj; predstavitev jezika in kulture
Termin: 28.6. – 2.7. 2021, od 10:00- 11:30, vsak dan
Lokacija: Vrhnika v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja (učilnico sporočim nakdando vsem prijavljenim)
2 šolski uri na dan
Cena: 150 eur/oseba; za zgodnje prijave do 20.6. 2021 100 eur/osebo
Minimalno število prijavljenih: 3

B) Kratek tečaj kitajskega jezika in kulture za otroke
(starostna skupina od 6-9 let)
6-urni mini tečaj; predstavitev jezika in kulture
Termin: 28.6.- 14.7.  ob ponedeljkih in sredah 16:30- 17:15
Lokacija: Vrhnika v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja (učilnico sporočim nakdando vsem prijavljenim)
Cena: 90 eur/oseba; za zgodnje prijave do 20.6. 2021 60 eur/osebo
Minimalno število prijavljenih: 3

C) Kulturna delavnica kitajskega jezika in kulture za družino

Datum: sobota, 3.7. 2021 od 10h- 12h
Cena: 70 eur; za zgodnje prijave do 20.6.  50 eur za družino
Lokacija: Vrhnika v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja (učilnico sporočim nakdando vsem prijavljenim)
Minimalno število prijavljenih: 3 ‘pari’

Prijave in več info;
katarina.birtic@hotmail.com
041 955 708

Kitajski jezik in kultura
Kitajski jezik in kultura
china, kitajščina, Kitajska, Organizacija, Potovanje

Skozi Almine zgodbe v Azijo

Alma Karlin je moja najljubša slovenska pisateljica, pravzaprav jo imam za pravo vzornico, kar se tiče pisanja, potovanj in učenja novih jezikov.

V zadnjem letu sem pogrešala potovanja veliko bolj, kot ponavadi. Še nikoli ni med obiskom druge države minilo toliko časa, kolikor mineva sedaj, zato si z Alminimi zgodbami pomagam nahraniti svojega popotniškega duha. 🙂

Med pogovori s prijatelji in svojimi sledilci sem ugotovila, da je med nami veliko takih, ki smo si podobni, zato sem se odločila, da za nas organiziram posebni dogodek, kjer se bomo lahko končno srečali v živo, pokramljali o pisateljici, o Aziji in potovanjih ter pojedli nekaj dobrega. 🙂

Kaj?

Skozi Almine zgodbe v Azijo; literarni sprehod po Celju

Kdaj?

22.5.2021 ob 9h v Celju zaključeno
5.6. 2021 ob 10h v Celju potrjeno
12.6.2021 ob 19h v Celju; zbiramo prijave
Za zaključene skupine ob predhodnem dogovoru so na voljo tudi drugi termini.
Minimalno število za izvedbo:  6 oseb

Kaj je vključeno:
  • Predstavitev osebnosti Alme Karlin in njenega delovanja v Celju
  • Sprehod po centru mesta mimo glavnih točk, povezanih z življenjem Alme Karlin, poudarek na njeni povezavi z Azijo
  • Obisk starega mestnega jedra Celje
  • Vstop v Pokrajinski muzej v Celju in ogled stalne razstave s predmeti Alme Karlin
  • Almina enolončnica (po receptu japonske jedi ramen); možnost izbire med opcijo z rakci ali s piščancem ali z zelenjavo
  • Strokovno vodenje
  • Interaktivno predavanje o Aziji, Kitajski, kitajskem jeziku in kulturi, ki ga bom vodila sinologinja Katarina Birtič. Tudi Alma se je namreč učila kitajsko; in jaz vas bom naučila napisati nekaj kitajskih pismenk, povedati nekaj kitajskih stavkov in vam predstavila nekaj kulturnih specifik. 🙂
  • Ogled razstave: Kaj počne tukaj samuraj
Lastni prevoz.
Cena: 48 eur/oseba
Komu je izlet namenjen?
Vsem, ki pogrešate potovanja, vsem ljubiteljem odlične pisateljice Alme Karlin, ljubiteljem dobrih zgodb, literature in seveda vsem ljubiteljem Azije. 🙂
Prijave in več informacij:
katarina.birtic@hotmail.com
kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija, Potovanje, sejem

O Petru in Belli; ki za vas potujeta po Kitajski

Zapis je pripravil Peter Zupanc:

Peter Zupanc. Preden sem prišel na Kitajsko, sem počel marsikaj. Dobrih dvajset let sem bil filmski kritik, obenem pa tudi – krajši čas – programski vodja Mestnega kina Metropol v Celju.  Ukvarjal sem se s scenaristiko, in pisal romane. (Knjiga Tri je leta 2001 izšla pri Mladinski knjigi). Ko sem leta 2007 prvič prispel na Kitajsko, sem kmalu organiziral zbiranje denarja za šolanje otrok iz revnih predelov Kitajske. Preselil sem se leta 2010. Odtlej sem objavil še tri knjige, najprej je tu bila Obešanje zmajeve glave, ki je predvsem zbirka potopisnih zapisov iz mojih prvih let v Guangxiju. Potem je tu knjiga Kitajska, dežela razdalja in jaz, kjer najprej napišem, da Kitajsko predvsem opredeljujejo številke tako v smislu ljudi kot kilometrov, potem pa se moja pripoved loči – po eni strani pišem, kako sem se jaz soočal s temi številkami, obenem pa pišem o tem, kako je to soočanje videti s strani “navadnega Kitajca”, od odraščanja do zrelosti. Letos sem objavil Leto podgane, ki je knjiga o doživljanju covid-19 na Kitajskem.

Z Lui Ying oziroma Bello sva se spoznala leta 2014, poročila sva se leta 2017.  Je iz Nanninga, čeprav po rodu iz sosednje province Hunan. Premore diplomo etnologinje in dela kot neke vrste vodja projektov. Pravi , da moram omeniti, da je ljubiteljica hrane tj. foodie, in pri potovanjih bi verjetno najraje imela, če so takoimenovana “jej, jej, jej!” oziroma “eat eat eat” potovanja. (Pa to ni povsem res,  ker ima izredno rada odhode v neznano.)

Potovanja so najina stalnica. Sam sem najprej itak prišel na Kitajsko predvsem zato, da bi potoval. Od leta 2010 naprej sem opravil vsako leto najmanj dvanajst relativno daljših poti, predvsem po “moji” avtonomni pokrajini Guangxi. Hotel sem jo spoznati “od spodaj navzgor”,  imeti občutek za njeno geografijo in okoliščine. Z Bello sva se v resnici zbližala na enem takšnih potovanj, v Rongshui (dolga zgodba, a bilo je precej divje).

V bistvu je tudi prijateljstvo z najino soorganizatorko, Katarino, del popotniških zgodb – spoznal sem jo preko zvez, in potem je to navidez krhko dekle neke noči sama prišla v Nanning, da je izpolnila dogovor in odšla delat kot učiteljica v meni izredno ljub Longlin,  poln etničnih skupin, v okolje, kamor zaide le malokateri tujec. Pravi, da ji izkušnja pomeni veliko in da jo je spremenila. Jaz sem sprva bil srečen, da me ni obtožila poskusa prodaje nekam, kjer bi blondinke poročili na prvi pogled.

Nama potovanja pomenijo nekaj izredno intimnega; ena od poant je, da si bolj ali manj nekje sam in se moraš  znajti. A obenem sva se pričela zavedati, da moderna doba lahko nudi “sodelovanje” pri potovanjih na drugačne načine.  (Ne le zaradi covida, čeprav tudi zaradi tega). In da tehnologija omogoča, da je potovanje lahko skreirano kot neke vrste potopisno predavanje.

Obenem sem se pričel zavedati, da tako veliko na en ali drug način izrazito profesionalnih ali umetniških predstavitev posameznih dežel pride na internetna omrežja preko Youtubea, Tiktoka, kitajskega Bilibilija in podobnih medijev,  in to zastonj – in vedno manj mi je  bilo  jasno, zakaj je to zastonj. Kot da ni vredno nič. Natančneje rečeno, kot da kar dve plati dogajanja nista vredni nič.  Naša pozornost je, kot pravijo mnogi, ki pišejo in mislijo o sodobni tehnologiji, ena najdragocenejših stvari na svetu. Zakaj se ne bi povsem zavestno  odločili, čemu in zakaj namenimo pozornost, in za to plačali direktno (in torej zanemarili narek algoritmov); in po drugi strani, zakaj bi kreativni posameznik moral čakati, da postane najprej slaven zaradi sreče in vztrajnosti ponujanja klikanja, in se šele potem preživlja s svojo kreacijo – če pa lahko dobro in  posebno, z izkušnjami pretkano vsebino ponudi tistim, ki se zavedajo dragocenosti le te?

Spraševal sem se, ali bi sam plačal za tak način potovanja, in prišel do zaključka, da ja, če bi le imel dovolj denarja, in časa, in če bi zaradi kateregakoli vzroka bil manj mobilen. Kajti čeprav ne bi bil zadovoljen moj vsak čut – recimo čut vonja, dotika – in čeprav ne bi doživljal radosti iznajdevanja rešitev v čudnih okoliščinah – bi mi tovrstno potovanje vendarle nudilo zadovoljitev radovednosti, možnost spraševanja in dognanja, in obenem soavtorstvo nečesa, kar sem pomagal oblikovati.

Morda se kdo strinja z mano.

Peter & Bella

kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija, sejem

Karantena na Kitajskem

Na Kitajsko lahko zaenkrat še vedno potujete le, če imate tam svoje družinske člane ali delo. Turistični obisk Kitajske še ni mogoč- a to se lahko spremeni, zato spremljajte uradne informacije za to pristojnih inšititucij, na primer Slovensko veleposlaništvo na Kitajskem: klik.

Podrobno je treba tudi preučiti mesto, v katerega potujete, saj se lahko dolžina karantene ob prihodu zelo razlikuje, pomembno pa je tudi vedeti, da imate v primeru, da ste covid-19 že preboleli, za vstop na Kitajsko še dodatna pravila in zahteve.

Karantena v Pekingu

Tako je recimo za prihod v Peking potrebno v karanteno skoraj za en mesec, po načelu 2 + 1 +1.

2 tedna morate morate preživeti striktno karanteno v za to namenjenih prostorih. Sobe ne smete zapustiti, sicer sledi izjemno visoka denarna kazen in hude sankcije (lahko tudi deportacija iz države). Svetujem, da pred tem preverite tudi ceno za namestitev v takih prostorih, da se izognete nejevolji in šoku ob visokem znesku.

1 teden morate preživeti na domačem naslovu, brez izhoda iz stanovanja. To pomeni, da nikakor ne smete zapustiti stanovanja ali sobe, ne glede na to, ali se počutite povsem zdravi in mislite, da niste okuženi; opazila sem namreč, da je v Sloveniji pomen karantene razumljen precej svobodnjaško in marsikdo se med časom karantene sprehaja po trgovinah, gozdovih in parkih. V primeru, da to omenin svojim azijskim prijateljem in Slovencem, ki živijo na Kitajskem, se bodo dobesedno zgrozili.

1 teden – zadnji teden lahko zapustite stanovanje, vendar ne smete priti v stik z nikomer. Kako to zgleda v praksi na Kitajskem, si pravzaprav ne znam predstavljati, saj so ljudje… skordajda povsod. Če ima kdo konkretne izkušnje, naj se mi prosim javi. 🙂

Karantena v Šanghaju

Šanghaj se je vedno precej razlikoval od Pekinga. Tudi glede karantene. Tam traja karantena samo 2 tedna, vendar je prav tako prepovedan kakršenkoli izhod iz stanovanja.

Ves čas karantene morate preko aplikacije tudi poročati o svojem zdravstvenem stanju in si meriti temperaturo.

Tisti, ki ste covid-19 preboleli…

Imate poleg karantene na Kitajskem, pred odhodom še precej več zahtev, preden v državo sploh vstopite. Poleg vize (to rabimo tako in tako vsi, ki gremo na Kitajsko) potrebujete še potrdilo zdravniške ustanove o prebolelosti, poleg tega pa še rentgen in/ali CT pljuč. A to še ni vse- preden se usedete na letalo, morate še v 14 dnevno strogo izolacijo, nato pa ob pristanku sledi stroga karantena- odvisno od mesta, kamor pristanete, a vseeno nikjer niso krajše od 14-ih dni.

 Wuhan na začetku leta 2020

Za osvežitev spomina; verjetno se še vsi spomnite kitajskega mesta Wuhan, ki je recimo bilo prvo mesto na svetu, kjer so ukrepali hitro in precej radikalno (za slovenske oziroma evropske razmere)- z zaprtjem celotnega mesta. Kako točno je to izgledalo, je marsikdo v Evropi že pozabil ali pa v resnici sploh nikoli ni vedel. Wuhan je bil povsem zaprt 48 dni. Prebivalci so morali ostati doma, dobesedno. V stanovanjih- in ne po sosednjih gozdovih in gričih, kot smo to lahko ves čas počenjali v Sloveniji. 48 dni zapored so lahko stanovanje zapustili le na vsake par dni in še to le eden izmed članov gospodinjstva- a le za najbolj nujne opravke in nakupe hrane. Ob izstopu iz stanovanja so morali izpolniti podatke o svojem zdravstvenem stanju ter obvezno ves čas nositi masko.

Wuhan danes

Wuhan Moshan sakura garden, source: Trip.com

Wuhan je te spomladanske dni izjemno cvetoče mesto, kamor se zgrinjajo množice ljudi, ki si želijo ogledat cvetenje češenj. Kakšen izmed tujcev si še želi ogledati mesta, kjer so v času epidemije v nekaj dneh zgradili začasne bolnišnice, sicer pa je kraj lep in zanimiv predvsem zaradi popolnoma drugih stvari.

Že pred epidemijo je bil Wuhan izjemno znan zaradi East lake-a (Vzhodnega jezera), ki je največje ‘mestno’ jezero v Aziji. Za sprehod okrog njega potrebujete kar dva dni. Mesto je tudi odlična izhodiščna točka za križarjenje po reki Yangtze (priznam, da so to neprikriti namigi za to, da boste nekega dne odpotovali na Kitajsko. ;)).

Podjetja in lokalne mestne oblasti so si v letošnjem letu tudi zadali, da oživijo in pomagajo gospodarstvu. V Wuhanu lahko tako te dni kupite mnoge izdelke s tematiko cvetenja češenj, poleg tega pa so na metroju organizirali linijo 8, ki pelje do najbolj čudovitih lokacij v mestu, kjer cvetijo češnje.

Kitajska je do konca februarja cepila 52,5 milijonov ljudi. Plan je, da se do konca junija cepi 40% populacije, do konca leta 2021 pa 64 % populacije.

Source: Global Times
Source: Global Times

Pa še to: na Kitajskem življenje od lanskega prvega (in edinega) locdowna poteka dandanes povsem običajno. Po podatkih spletne strani worldometers, je bilo na Kitajskem 12. aprila aktivnih primerov le še 295. Za najnovejše podatke kliknite sem.

Prihodnjič: Kako kitajske oblasti ukrepajo ob novem primeru okužbe s covidom?

kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija, Potovanje

Kje in kdaj: Zimske olimpijske igre 2022 v Pekingu

Zima se v Sloveniji počasi, a vztrajno poslavlja. Mene pa te dni zanima, kako poteka organizacija zimskih olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto v Pekingu.

Pred kratkim sem se v okviru izobraževanja pri pekinškem mestnem uradu za kulturo in turizem udeležila tečaja in ena izmed tem so tudi zimske olimpijske igre. Če se želite podrobno naučiti o Pekingu tudi vi, se lahko vpišete v brezplačne online treninge, kjer se  boste skozi self-learning materiale in kvize učili o zimskih olimpijskih igrah, skritih točkah Pekinga ter mnogo mnogo več. Trening je posebej primeren za vse blogerje, profesionalce v turizmu, družine ter individualne popotnike, ki se nameravate v prihodnosti odpraviti v čudovito kitajsko prestolnico. Link do vpisa na trening:klik.

Sedaj pa vam predstavljam nekaj osnovnih informacij o pekinških zimskih olimpijskih igrah 2022, ki vam bodo dale pravi uvid v to, v kakšnih razsežnostih poteka organizacija takšnega mednarodnega dogodka.

Leta 2022 (če bodo svetovne in zdravstvene razmere dopuščale) bo Peking gostil zimske olimpijske igre. S tem bo mesto postalo prvo in edino mesto na svetu, ki je oziroma bo gostilo tako poletne kot tudi zimske olimpijske igre.

Potekale bodo od 4. februarja do 20. februarja 2022, obiskovalci in tekmovalci pa ne bodo imeli prilike uživati le v zimski tekmovalni sferi, ampak bodo lahko doživeli  tudi kulturne in tradicionalne kitajske dogodke, ki bodo potekali tudi v okviru praznovanj  kitajskega (lunarnega) novega leta.

Kitajska bo namreč 1. februarja 2022 vstopila v novo leto,  praznovanja ter tradicionalni dogodki pa bodo potekali še 15 dni po tem. Obdobje praznovanja praznika pomladi se bo zaključilo  15. februarja s festivalom lantern in zelo sem že radovedna, kako bodo vse to doživljali tudi tekmovalci.

V okviru zimskih OI bo v Pekingu in okolici potekalo 109 dogodkov, prvič pa bodo potekala tudi tekmovanja v povsem novih špotnih disciplinah: ženski monobob,  mešana moštvena tekmovanja, snowboard cross, itd.

Tekmovanja bodo potekala na treh lokacijah: na območju centralnega Pekinga, v Yanqing okrožju ter na območju severozahodno od Pekinga, v mestu Zhangjiakou v provinci Hebei.

Visit Beijing
Visit Beijing

Centralni Peking

Beijing Olympic Green, športni kompleks, ki je bil center poletnih olimpijskih iger v Pekingu 2008, bodo kitajski organizatorji leta 2022 ponovno uporabili za otvoritvene in zaključne ceremonije za zimske olimpijske igre. Prav tako bodo tam potekale tekme v hokeju, curlingu ter v hitrostnem drsanju.
Na tem področju vzpostavljajo tudi eno izmed večih zimskih olimpijskih vasi.

Kompleks Olympic Green je od leta 2008 prava turistična in arhitekturna atrakcija za obiskovalce Pekinga. Do njega se lahko pripeljete z metrojem (liniji 8 in 15). Na tem območju je tudi pekinški državni stadion (Beijing National Stadium), ki je po svetu poznan tudi kot Ptičje gnezdo (The Bird’s Nest). Na letni ravni kompleks obišče več kot 2 milijona obiskovalcev.

Po mojem mnenju je eno najbolj zanimivih prizorišč Shougang park, kjer se je v nedavni preteklosti nahajala tovarna jekla. Zaradi ekoloških ukrepov in skrbi za čistejše okolje ter priprav na poletne olimpijske igre 2008 so tovarno zaprli leta 2005, sedaj pa je na tem področju prenovljen in prilagojen kulturni in športni center.

Z enega izmed ogromnih dimnikov so potegnili in zgradili valovito progo, kjer bodo potekala tekmovanja v freestyle smučanju in bordanju. Njen najvišji del je visok 60 metrov, proga pa je dolga 164 metrov.

Kapacitete in objekte v Shougang parku bodo po koncu zimskih olimpijskih iger uporabili za namestitvene objekte, kulturne prostore, nekatere pa bodo oddajali tudi v najem.

Photo by IOC Greg Martin
Photo by IOC Greg Martin
Chinanews.com- Fu Tian
Chinanews.com- Fu Tian
Photo from China Focus
Photo from China Focus

Yanqing okrožje

Yanqing se nahaja v predmestju Pekinga in je turističnim obiskovalcem Pekinga bolj poznan zaradi enega izmed najbolj znanih izhodišč za obisk kitajskega zidu – Badaling območja.
Yangqing bo gostil tekmovanja v alpskem smučanju, skeletonu, bobu ter sankanju.
To prireditveno območje se nahaja približno 90 kilometrov severozahodno od Pekinga, do tam pa lahko pridete s hitrim vlakom v 20- ih minutah. Če se vam to zdi prehitro, lahko do tja pridete tudi z avtom ali taksijem, vožnja pa bo trajala približno eno uro.

Visit Beijing
Visit Beijing

Olimpijsko vas na tem območju bodo po koncu iger preoblikovali v 4 in 5- zvezdične hotele.

Mesto Zhangjiakou v provinci Hubei

V zadnjih dvajsetih letih je Chongli okrožje v mestu Zhangjiakou  (provinca Hebei) postalo zibelka alpskega smučanja in bordanja na Kitajskem. V času zimskih olimpijskih iger organizatorji na tem območju planirajo izvedbo  smučarskih in borderskih dogodkov, med drugimi tudi tek na smučeh.

V preteklosti je potovanje iz Pekinga do Zhangjiakou-a s klasičnim vlakom trajalo tri do štiri ure (razdalja med mestoma je malo manj kot 200 km), z odprtjem proge za hitri vlak leta 2019 pa iz pekinške severne železniške postaje do cilja pripotujete  le v 50- ih minutah.
Tekmovalci se bodo do območja lahko pripeljali tudi po avtocesti, ki so jo zgradili prav za namen iger in so jo odprli januarja 2020. Na tem območju ne bo cestnin, s čimer bodo tekmovalcem in ostalemu osebju omogočili, da bodo potovali karseda hitro (po planih naj bi potrebovali približno tri ure z avtom do olimpijske vasi na tem območju).

Konec novembra 2020 so z letališča Daxing v Pekingu vzpostavili tudi direktno avtobusno linijo do mesta Zhangjiakou.

Kitajski državni center za smučarske skoke in polete, ki je prav tako vzpostavljen v mestu Zhangjiakou, ima vzdevek Snežni Ruyi. Ruyi je namreč kitajska beseda za simbolni predmet, ki prinaša srečo. Po koncu iger bodo Peak Club, ki se nahaja na vrhu tega objekta,  preoblikovali v restavracijo s panoramskim pogledom, ki bo lahko sprejela do 500 gostov.

Prihodnjič: Nastanitve v času zimskih olimpijskih iger v Pekingu

 

Vir: Beijing Municipal Culture and Tourism Bureau

Kitajsko slovenski odnosi
kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija, Potovanje

Pomen in zven kitajskega jezika

Več kot ena petina svetovnega prebivalstva govori kitajski jezik, ki velja za najbolj razširjenega po številu govorcev. Kitajščina je tako materni jezik 1,3 milijarde ljudem, okoli 40 milijonov pa se kitajščine uči kot tujega jezika. Jezik spada v skupino sinotibetanskih jezikov, deli pa se na številna narečja, med katerimi so najbolj razširjeni mandarinščina, ki jo govori okrog 800 milijonov, wu, ki ga govori okoli 90 milijonov in kantonščina, ki jo govori približno 80 milijonov govorcev. Kitajci se med seboj, z razliko od Slovencev, ne razumejo, če govorijo v različnih narečjih. Pomagajo si s pismenkami in uradnim jezikom – putong hua oz. mandarinščino, ki je uradni jezik LR Kitajske. Pri mandarinščini poznamo štiri tone in dodatnega, nevtralnega. Toni so ključnega pomena pri izgovorjavi in govornem razumevanju. Za pomoč pri učenju kitajskega jezika so predvsem za tujce razvili latinični zapis kitajskih pismenk – pinyin, ki pa kitajskih pismenk ne more zamenjati. S pinyinom zapisujemo izgovorjavo in ton pismenke, a nemalokrat se zgodi, da ima določen zlog enak ton. Tako sta na primer pismenki za konja in številko različni, a imata enak ton ma3 (tretji ton); zato se besedo lahko razlikuje glede na kontekst oziroma šele v primeru, da pismenko vidimo.

Različne vrste prevajanj

Zaradi vse večjega gospodarskega povezovanja, investicijskih priložnosti in vse boljših letalskih povezav s Kitajsko se tudi v Sloveniji posamezniki in zaposleni vse pogosteje odločajo za učenje kitajskega jezika, hkrati pa organizatorji pomembnih mednarodnih dogodkov najemajo prevajalce kitajskega jezika. Prevajanje kitajskega jezika je zahtevno in je za kakovostne prevode potrebno vložiti več časa, priprav in organizacije v primerjavi s prevajanji evropskih jezikov. Za lažjo predstavo; dnevna kvota za izdelavo pisnih prevodov je šest prevajalskih strani originalnega besedila v angleškem jeziku, pet strani v slovenskem jeziku in tri v kitajskem.

Poznamo pisna in ustna prevajanja, pri čimer se ustno prevajanje oziroma tolmačenje deli na konsekutivno, šepetano in simultano.

Simultano tolmačenje pomeni sočasno prevajanje govornika. Tolmač z le nekaj sekundnim zamikom prevaja govornika, ki govori z običajno hitrostjo. Simultano prevajanje se opravlja v prevajalski kabini, kjer mora biti na voljo vsa ustrezna oprema, s katero tolmač med prevajanjem upravlja. S takšnim prevajanjem se prihrani veliko časa, ker poteka istočasno z govornikom in je primerno za večje konference. Ob celodnevnih dogodkih simultani prevajalci delujejo v več parih, ki se lahko izmenjujejo. Prevode simultanih prevajalcev slišijo le tisti udeleženci, ki si nadenejo slušalke.

Konsekutivno tolmačenje pomeni prevajanje s časovnim zamikom. Govornik med svojim govorom dela krajše premore in počaka, da tolmač prevede vsebino. Med poslušanjem si tolmač lahko pomaga z zapisovanjem glavnih besed in opornih točk, s katerimi si pomaga pri prevajanju. Takšno prevajanje je uporabno v primerih, ko je na voljo dovolj časa, zavedati pa se je tudi potrebno, da konsekutivno prevajanje poslušajo vsi udeleženci. Prednost konsekutivnega prevajanja se kaže predvsem v tem, da za takšno prevajanje ni potrebna nikakršna posebna tehnika, ki bi zahtevala dodatne stroške. Šepetano tolmačenje poteka tik ob poslušalcu, saj mu prevajalec sproti potiho prevaja govornikove besede. Za takšno prevajanje ne potrebuje posebne tehnike in je primerno za manjše število vključenih oseb; do tri, saj bi v nasprotnem primeru prihajalo do prevelikih motenj.

 Kako do kakovostnega kitajskega prevoda?

Pri iskanju prevajalcev kitajskega jezika je potrebno najprej po korakih razmisliti, kaj želite s prevodom doseči in na kakšni ravni želite, da bo prevajanje. Priporočljivo je, da si pred naročilom prevoda pripravite odgovore na spodnja vprašanja:

  • Kakšno vrsto prevajanja potrebujemo? Bo to pisno prevajanje, konsekutivno, simultano ali šepetano tolmačenje? Zavedati se je treba, da so simultanti prevajalci kitajskega jezika v Sloveniji izjemno redki.
  • Za kaj in zakaj potrebujemo prevajalca: kaj mora biti glavno sporočilo prevoda?
  • Kakšen bo uradni jezik dogodka? Pri mednarodnih dogodkih v slovenskem prostoru se lahko pojavi vprašanje, ali se bo tak dogodek izvajal v angleškem ali slovenskem jeziku. Zaradi slovničnih struktur je nekoliko lažje prevajati kitajsko-angleško kombinacijo, a hkrati se je treba zavedati, da je v takem primeru le redka kombinacija, kjer je vsaj eden izmed obeh jezikov materni jezik prevajalca.
  • Ali bo moral prevajalec javno nastopati, s kom bo komuniciral, koga in kaj bo prevajal? Javno nastopanje in prevajanje enega najkompleksnejših jezikov na Svetu zahtevata resne in ustrezne predpriprave.
  • Kje in kako bo potekalo prevajanje; ali gre za zaprti tip in uradne sestanke z zaupnimi informacijami, sproščen pogovor za okrepitev neformalnih stikov, večje konference, spremstvo …
  • Ali lahko zagotovim ves potreben material v doglednem času? Kratki roki ne zagotavljajo kakovostnega prevoda. Tudi najbolj strokovni in usposobljeni prevajalci kitajskega jezika potrebujejo za kakovostni prevod več časa, kot ga potrebujejo prevajalci drugih evropskih jezikov. V kolikor vsebine za prevode dostavljate zadnji hip, to pomeni dodatne stroške, ki lahko znašajo tudi do 100% vrednosti od skupnega rednega zneska prevoda.
  • Načrtovanje poteka dogodka; kaj se bo prevajalo, za koga se prevaja, kakšne so časovne in tehnične omejitve, kdo ureja potek dogodka, hitrosti govorcev, od kje prihajajo (lokalne posebnosti jezika). Skratka; prvi korak do kakovostnih prevodov je kakovostna komunikacija s prevajalci še pred dejanskim prevajanjem. Pravočasno priskrbite pisne vire in informacije, s katerimi se lahko ustrezno pripravijo na dogodek. Pred večjimi in pomembnimi forumi, konferencami in sestanki jim pošljite vsebine govorov, predstavitve (npr. power point) ter vse vsebine, s katerimi se bodo lahko profesionalno pripravili na prevajanje. Za vsa pomembna srečanja in konference dostavite vsebino in tematike vsaj deset dni vnaprej oziroma še več, če gre za obsežne in raznolike tematike. Obstaja pravilo, da se za eno uro prevajanja kitajskega jezika potrebuje od pet do osem ur predpriprav. Priporočljivo je tudi predhodno srečanje govornika in prevajalca. Prevajalec bo na tak način spoznal način in izgovorjavo govornika, njegov dialekt ter se tako lažje pripravil na prevajanje. Kitajski prevodi bodo tako na višjem nivoju in na svoje kitajske partnerje boste naredili večji vtis. Ob pisnih prevajanjih specializiranih in tehničnih besedil (npr. predstavitev produktov, celostne predstavitve podjetja, poslovnih načrtov, proizvodnih procesov in podobno) organizirajte sestanek s prevajalcem, kjer mu boste pojasnili in predstavili podjetje, izdelke, produkte, izdelavo, svojo vizijo, želje in namen prevoda.

Sinologi- poznavalci kitajskega jezika in kulture

Sinologi, ki so v stalnem stiku s kitajskim jezikom, lahko opravljajo konsekutivno tolmačenje ter pisno prevajanje, usposabljanje simultanih prevajalcev pa zahteva dodatno specializacijo, prakso in dolgoletno bivanje na Kitajskem. V Sloveniji so simultani prevajalci redki, zaradi nujnega in nenehnega izobraževanja pa se lahko zgodi, da jih v času vašega dogodka v Sloveniji sploh ni. Pri planiranju dogodkov, kjer si želite ustnih prevajalcev kitajskega jezika, je torej obvezno temeljito načrtovanje in upoštevanje trenutnega stanja v Sloveniji. Slovenski prostor ni dovolj velik, da bi se prevajalci kitajskega jezika lahko specializirali le za določeno stroko ali tematiko; zato se morajo sproti seznanjati s tematikami, ki jih prevajajo. Ravno to je ena izmed pomembnih dejstev in razlik, zaradi katerih se priprava in način prevajanja kitajskega jezika ne more primerjati z drugimi evropskimi jeziki (npr. španščina, angleščina). Ta izziv naj bo dodatna vzpodbuda vsem, ki se učijo kitajskega jezika in se lahko že v začetnem obdobju specializirajo; npr. z vzporednim študijem v kombinaciji sinologije- medicine, sinologije- računalništva, sinologije- prava, sinologije-gradbeništva, sinologije- strojništva itd. Sodelovanje s sinologi prevajalci vam bo prineslo dodatne ugodnosti zaradi poznavanja kitajske kulture in miselnosti. Večkrat je potrebno namreč vsebine pri prevodih ustrezno prilagoditi glede na kulturno ozadje, predvsem pri prodaji in marketinških aktivnostih.

 

Prispevek pripravila: Katarina Birtič, sinologinja in sociologinja kulture  v času dela za podjetje CEATM
Kitajski jezik in kultura
kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija

30-urni online tečaj kitajskega jezika in kulture

Pomlad vedno prinese nove vonje. cvetlice, upanja, sanjarjenja in znanja. Mene spomladi vedno drži, da bi odpotovala na Kitajsko in tam opazovala cvetočo pomlad. A letos to ne gre, zato vas vabim, da se mi pridružite na tečaju kitajskega jezika in kulture, da bomo lahko skupaj govorili po kitajsko in se pogovarjali o čudovitih krajih, ki jih bomo lahko nekega dne obiskali.

Imam nove online termine za tečaje začetne stopnje kitajskega jezika in kulture. Na voljo so naslednji termini:

Srede: 10.30- 12.00 ali 17:00- 18:30;  pričetek: 17: 3. 2021 
Četrtki: 8:30- 10:00, pričetek: 18.3. 2021
Sobote 18:00- 19:30; pričetek 20.3. 2021

Ni termina, ki vam ustreza, pa bi se kitajsko vseeno radi učili? Sporočite mi, kdaj imate čas  in potrudila se bom, da bomo skupaj našli termin, ki vam bo odgovarjal.

Prijave sprejemam po telefonu (041 955 708), po emailu (katarina.birtic@hotmail.com) ali pa preko družbenih omrežjih (FB ali IG Po tujem potujem) do takrat pa še vedno veljajo promocijske cene 30- urnega tečaja in ponujam 40 % popust (ker je letos Po tujem potujem star 4 leta). 🙂

Torej namesto 420 eur  je cena 30-urnega tečaja 252 eur/osebo.