kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija, sejem

Karantena na Kitajskem

Na Kitajsko lahko zaenkrat še vedno potujete le, če imate tam svoje družinske člane ali delo. Turistični obisk Kitajske še ni mogoč- a to se lahko spremeni, zato spremljajte uradne informacije za to pristojnih inšititucij, na primer Slovensko veleposlaništvo na Kitajskem: klik.

Podrobno je treba tudi preučiti mesto, v katerega potujete, saj se lahko dolžina karantene ob prihodu zelo razlikuje, pomembno pa je tudi vedeti, da imate v primeru, da ste covid-19 že preboleli, za vstop na Kitajsko še dodatna pravila in zahteve.

Karantena v Pekingu

Tako je recimo za prihod v Peking potrebno v karanteno skoraj za en mesec, po načelu 2 + 1 +1.

2 tedna morate morate preživeti striktno karanteno v za to namenjenih prostorih. Sobe ne smete zapustiti, sicer sledi izjemno visoka denarna kazen in hude sankcije (lahko tudi deportacija iz države). Svetujem, da pred tem preverite tudi ceno za namestitev v takih prostorih, da se izognete nejevolji in šoku ob visokem znesku.

1 teden morate preživeti na domačem naslovu, brez izhoda iz stanovanja. To pomeni, da nikakor ne smete zapustiti stanovanja ali sobe, ne glede na to, ali se počutite povsem zdravi in mislite, da niste okuženi; opazila sem namreč, da je v Sloveniji pomen karantene razumljen precej svobodnjaško in marsikdo se med časom karantene sprehaja po trgovinah, gozdovih in parkih. V primeru, da to omenin svojim azijskim prijateljem in Slovencem, ki živijo na Kitajskem, se bodo dobesedno zgrozili.

1 teden – zadnji teden lahko zapustite stanovanje, vendar ne smete priti v stik z nikomer. Kako to zgleda v praksi na Kitajskem, si pravzaprav ne znam predstavljati, saj so ljudje… skordajda povsod. Če ima kdo konkretne izkušnje, naj se mi prosim javi. 🙂

Karantena v Šanghaju

Šanghaj se je vedno precej razlikoval od Pekinga. Tudi glede karantene. Tam traja karantena samo 2 tedna, vendar je prav tako prepovedan kakršenkoli izhod iz stanovanja.

Ves čas karantene morate preko aplikacije tudi poročati o svojem zdravstvenem stanju in si meriti temperaturo.

Tisti, ki ste covid-19 preboleli…

Imate poleg karantene na Kitajskem, pred odhodom še precej več zahtev, preden v državo sploh vstopite. Poleg vize (to rabimo tako in tako vsi, ki gremo na Kitajsko) potrebujete še potrdilo zdravniške ustanove o prebolelosti, poleg tega pa še rentgen in/ali CT pljuč. A to še ni vse- preden se usedete na letalo, morate še v 14 dnevno strogo izolacijo, nato pa ob pristanku sledi stroga karantena- odvisno od mesta, kamor pristanete, a vseeno nikjer niso krajše od 14-ih dni.

 Wuhan na začetku leta 2020

Za osvežitev spomina; verjetno se še vsi spomnite kitajskega mesta Wuhan, ki je recimo bilo prvo mesto na svetu, kjer so ukrepali hitro in precej radikalno (za slovenske oziroma evropske razmere)- z zaprtjem celotnega mesta. Kako točno je to izgledalo, je marsikdo v Evropi že pozabil ali pa v resnici sploh nikoli ni vedel. Wuhan je bil povsem zaprt 48 dni. Prebivalci so morali ostati doma, dobesedno. V stanovanjih- in ne po sosednjih gozdovih in gričih, kot smo to lahko ves čas počenjali v Sloveniji. 48 dni zapored so lahko stanovanje zapustili le na vsake par dni in še to le eden izmed članov gospodinjstva- a le za najbolj nujne opravke in nakupe hrane. Ob izstopu iz stanovanja so morali izpolniti podatke o svojem zdravstvenem stanju ter obvezno ves čas nositi masko.

Wuhan danes

Wuhan Moshan sakura garden, source: Trip.com

Wuhan je te spomladanske dni izjemno cvetoče mesto, kamor se zgrinjajo množice ljudi, ki si želijo ogledat cvetenje češenj. Kakšen izmed tujcev si še želi ogledati mesta, kjer so v času epidemije v nekaj dneh zgradili začasne bolnišnice, sicer pa je kraj lep in zanimiv predvsem zaradi popolnoma drugih stvari.

Že pred epidemijo je bil Wuhan izjemno znan zaradi East lake-a (Vzhodnega jezera), ki je največje ‘mestno’ jezero v Aziji. Za sprehod okrog njega potrebujete kar dva dni. Mesto je tudi odlična izhodiščna točka za križarjenje po reki Yangtze (priznam, da so to neprikriti namigi za to, da boste nekega dne odpotovali na Kitajsko. ;)).

Podjetja in lokalne mestne oblasti so si v letošnjem letu tudi zadali, da oživijo in pomagajo gospodarstvu. V Wuhanu lahko tako te dni kupite mnoge izdelke s tematiko cvetenja češenj, poleg tega pa so na metroju organizirali linijo 8, ki pelje do najbolj čudovitih lokacij v mestu, kjer cvetijo češnje.

Kitajska je do konca februarja cepila 52,5 milijonov ljudi. Plan je, da se do konca junija cepi 40% populacije, do konca leta 2021 pa 64 % populacije.

Source: Global Times
Source: Global Times

Pa še to: na Kitajskem življenje od lanskega prvega (in edinega) locdowna poteka dandanes povsem običajno. Po podatkih spletne strani worldometers, je bilo na Kitajskem 12. aprila aktivnih primerov le še 295. Za najnovejše podatke kliknite sem.

Prihodnjič: Kako kitajske oblasti ukrepajo ob novem primeru okužbe s covidom?

china, kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Potovanje, sejem, Travel

Vstopnice za Zimske Olimpijske Igre 2022

Vstopnice za zimske olimpijske igre v Pekingu 2022 bo mogoče kupiti v kratkem oziroma okvirno eno leto pred začetkom olimpijskih iger.

Prodajali jih bodo preko Alibabe Group na njihovi strani za vstopnice. Tisti, ki  imate kitajski bančni račun, pa boste lahko vstopnice kupili tudi preko uradne spletne strani Beijing 2022.

Cena vstopnic bo okvirno od 50 yuanov (malo manj kot 7 eur na današnji dan 😉 ) do 4882 yuanov (632,22 eur na današnji dan).

Za tuje obiskovalce bo možno kupiti vstopnice tudi preko drugih partnerjev, zato mi lahko pišete in sporočite, če vas nakup in obisk za katero od disciplin zanima.

Pri planiranju pa ne pozabite spremljati ukrepov in navodil pristojnih inštitucij glede pandemije. Težko verjamem, a vseeno močo upam, da bodo karanteno do olimpijskih iger povsem odpravili.

Zelo sem radovedna, kako bodo vse skupaj pripravili in organizirali, da bo vse skupaj potekalo čimbolj uspešno in zmagovito.

Podrobnejše informacije bodo objavljene tudi na tej spletni strani.

 

 

kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija, Potovanje

Kje in kdaj: Zimske olimpijske igre 2022 v Pekingu

Zima se v Sloveniji počasi, a vztrajno poslavlja. Mene pa te dni zanima, kako poteka organizacija zimskih olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto v Pekingu.

Pred kratkim sem se v okviru izobraževanja pri pekinškem mestnem uradu za kulturo in turizem udeležila tečaja in ena izmed tem so tudi zimske olimpijske igre. Če se želite podrobno naučiti o Pekingu tudi vi, se lahko vpišete v brezplačne online treninge, kjer se  boste skozi self-learning materiale in kvize učili o zimskih olimpijskih igrah, skritih točkah Pekinga ter mnogo mnogo več. Trening je posebej primeren za vse blogerje, profesionalce v turizmu, družine ter individualne popotnike, ki se nameravate v prihodnosti odpraviti v čudovito kitajsko prestolnico. Link do vpisa na trening:klik.

Sedaj pa vam predstavljam nekaj osnovnih informacij o pekinških zimskih olimpijskih igrah 2022, ki vam bodo dale pravi uvid v to, v kakšnih razsežnostih poteka organizacija takšnega mednarodnega dogodka.

Leta 2022 (če bodo svetovne in zdravstvene razmere dopuščale) bo Peking gostil zimske olimpijske igre. S tem bo mesto postalo prvo in edino mesto na svetu, ki je oziroma bo gostilo tako poletne kot tudi zimske olimpijske igre.

Potekale bodo od 4. februarja do 20. februarja 2022, obiskovalci in tekmovalci pa ne bodo imeli prilike uživati le v zimski tekmovalni sferi, ampak bodo lahko doživeli  tudi kulturne in tradicionalne kitajske dogodke, ki bodo potekali tudi v okviru praznovanj  kitajskega (lunarnega) novega leta.

Kitajska bo namreč 1. februarja 2022 vstopila v novo leto,  praznovanja ter tradicionalni dogodki pa bodo potekali še 15 dni po tem. Obdobje praznovanja praznika pomladi se bo zaključilo  15. februarja s festivalom lantern in zelo sem že radovedna, kako bodo vse to doživljali tudi tekmovalci.

V okviru zimskih OI bo v Pekingu in okolici potekalo 109 dogodkov, prvič pa bodo potekala tudi tekmovanja v povsem novih špotnih disciplinah: ženski monobob,  mešana moštvena tekmovanja, snowboard cross, itd.

Tekmovanja bodo potekala na treh lokacijah: na območju centralnega Pekinga, v Yanqing okrožju ter na območju severozahodno od Pekinga, v mestu Zhangjiakou v provinci Hebei.

Visit Beijing
Visit Beijing

Centralni Peking

Beijing Olympic Green, športni kompleks, ki je bil center poletnih olimpijskih iger v Pekingu 2008, bodo kitajski organizatorji leta 2022 ponovno uporabili za otvoritvene in zaključne ceremonije za zimske olimpijske igre. Prav tako bodo tam potekale tekme v hokeju, curlingu ter v hitrostnem drsanju.
Na tem področju vzpostavljajo tudi eno izmed večih zimskih olimpijskih vasi.

Kompleks Olympic Green je od leta 2008 prava turistična in arhitekturna atrakcija za obiskovalce Pekinga. Do njega se lahko pripeljete z metrojem (liniji 8 in 15). Na tem območju je tudi pekinški državni stadion (Beijing National Stadium), ki je po svetu poznan tudi kot Ptičje gnezdo (The Bird’s Nest). Na letni ravni kompleks obišče več kot 2 milijona obiskovalcev.

Po mojem mnenju je eno najbolj zanimivih prizorišč Shougang park, kjer se je v nedavni preteklosti nahajala tovarna jekla. Zaradi ekoloških ukrepov in skrbi za čistejše okolje ter priprav na poletne olimpijske igre 2008 so tovarno zaprli leta 2005, sedaj pa je na tem področju prenovljen in prilagojen kulturni in športni center.

Z enega izmed ogromnih dimnikov so potegnili in zgradili valovito progo, kjer bodo potekala tekmovanja v freestyle smučanju in bordanju. Njen najvišji del je visok 60 metrov, proga pa je dolga 164 metrov.

Kapacitete in objekte v Shougang parku bodo po koncu zimskih olimpijskih iger uporabili za namestitvene objekte, kulturne prostore, nekatere pa bodo oddajali tudi v najem.

Photo by IOC Greg Martin
Photo by IOC Greg Martin
Chinanews.com- Fu Tian
Chinanews.com- Fu Tian
Photo from China Focus
Photo from China Focus

Yanqing okrožje

Yanqing se nahaja v predmestju Pekinga in je turističnim obiskovalcem Pekinga bolj poznan zaradi enega izmed najbolj znanih izhodišč za obisk kitajskega zidu – Badaling območja.
Yangqing bo gostil tekmovanja v alpskem smučanju, skeletonu, bobu ter sankanju.
To prireditveno območje se nahaja približno 90 kilometrov severozahodno od Pekinga, do tam pa lahko pridete s hitrim vlakom v 20- ih minutah. Če se vam to zdi prehitro, lahko do tja pridete tudi z avtom ali taksijem, vožnja pa bo trajala približno eno uro.

Visit Beijing
Visit Beijing

Olimpijsko vas na tem območju bodo po koncu iger preoblikovali v 4 in 5- zvezdične hotele.

Mesto Zhangjiakou v provinci Hubei

V zadnjih dvajsetih letih je Chongli okrožje v mestu Zhangjiakou  (provinca Hebei) postalo zibelka alpskega smučanja in bordanja na Kitajskem. V času zimskih olimpijskih iger organizatorji na tem območju planirajo izvedbo  smučarskih in borderskih dogodkov, med drugimi tudi tek na smučeh.

V preteklosti je potovanje iz Pekinga do Zhangjiakou-a s klasičnim vlakom trajalo tri do štiri ure (razdalja med mestoma je malo manj kot 200 km), z odprtjem proge za hitri vlak leta 2019 pa iz pekinške severne železniške postaje do cilja pripotujete  le v 50- ih minutah.
Tekmovalci se bodo do območja lahko pripeljali tudi po avtocesti, ki so jo zgradili prav za namen iger in so jo odprli januarja 2020. Na tem območju ne bo cestnin, s čimer bodo tekmovalcem in ostalemu osebju omogočili, da bodo potovali karseda hitro (po planih naj bi potrebovali približno tri ure z avtom do olimpijske vasi na tem območju).

Konec novembra 2020 so z letališča Daxing v Pekingu vzpostavili tudi direktno avtobusno linijo do mesta Zhangjiakou.

Kitajski državni center za smučarske skoke in polete, ki je prav tako vzpostavljen v mestu Zhangjiakou, ima vzdevek Snežni Ruyi. Ruyi je namreč kitajska beseda za simbolni predmet, ki prinaša srečo. Po koncu iger bodo Peak Club, ki se nahaja na vrhu tega objekta,  preoblikovali v restavracijo s panoramskim pogledom, ki bo lahko sprejela do 500 gostov.

Prihodnjič: Nastanitve v času zimskih olimpijskih iger v Pekingu

 

Vir: Beijing Municipal Culture and Tourism Bureau

china, kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Potovanje, sejem

Nova knjiga: Peter Zupanc; Leto podgane

Peter Zupanc je človek, ki mi je pomagal pri iskanju dela in koordinaciji, ko sem leta 2013 sama odpotovala na Kitajsko. Takrat sploh še nisem vedela, kako odličen pisatelj je in kako zelo me bodo njegova dela in pisanja navdihnila.

Januarja 2021 je izdal še eno knjigo o Kitajski, ki ponuja povsem ‘insiderski’ pogled  na situacijo in spopadanje s covidom na Kitajskem in po svetu. Zapisi v knjigi si sledijo kronološko, začne se z januarjem 2020 in kočna z decembrom 2020. Med zapisi boste našli tudi pričevanja, izjave in komentarje lokalnega kitajskega prebivalstva na spopadanje s covidom, odlična pa je tudi realna primerjava glede ukrepov v Sloveniji in po svetu.

Knjiga je izjemno kvaliteten doprinos k boljšemu razumevanju celotne nove svetovne situacije in jo priporočam v branje vsem, predvsem pa tistim, ki se sprašujete naslednja vprašanja:

  • Kako je Kitajska uspešno zajezila širjenje okužbe z novim korona virusom?
  • Ali na Kitajskem zares nimajo več okuženih in novih primerov?
  • Kaj pomeni pravi lockdown oziroma zakaj jaz pravim, da v Sloveniji in Evropi sploh nismo doživeli pravega lockdowna.
  • Na kakšen način je Kitajska virus zajezila na podeželjih in na kakšen način v mega velemestih?
  • Kaj bi se Evropa lahko naučila od Kitajcev, pa se na žalost noče… :S
  • Zakaj virus ni teorija zarote?
  • Zakaj me boli glava, ko slišim komentarje v smislu, da smo v Sloveniji naredili vse za zajezitev virusa.
  • Zakaj menim, da bi si evropske države lahko v primeru svetovnih epidemij lahko ukrepe na Kitajskem in v nekaterih drugih azijskih deželah vzele za zgled.

Intervju s Petrom Zupancem in več o knjigi si lahko preberete tudi na tej povezavi: klik.

Knjigo lahko kupite in naročite pri meni (email, navadna pošta (hehe), telefon, instagram, fb)…

katarina.birtic@hotmail.com
041 955 708

 

Kitajsko slovenski odnosi
kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija, Potovanje

Pomen in zven kitajskega jezika

Več kot ena petina svetovnega prebivalstva govori kitajski jezik, ki velja za najbolj razširjenega po številu govorcev. Kitajščina je tako materni jezik 1,3 milijarde ljudem, okoli 40 milijonov pa se kitajščine uči kot tujega jezika. Jezik spada v skupino sinotibetanskih jezikov, deli pa se na številna narečja, med katerimi so najbolj razširjeni mandarinščina, ki jo govori okrog 800 milijonov, wu, ki ga govori okoli 90 milijonov in kantonščina, ki jo govori približno 80 milijonov govorcev. Kitajci se med seboj, z razliko od Slovencev, ne razumejo, če govorijo v različnih narečjih. Pomagajo si s pismenkami in uradnim jezikom – putong hua oz. mandarinščino, ki je uradni jezik LR Kitajske. Pri mandarinščini poznamo štiri tone in dodatnega, nevtralnega. Toni so ključnega pomena pri izgovorjavi in govornem razumevanju. Za pomoč pri učenju kitajskega jezika so predvsem za tujce razvili latinični zapis kitajskih pismenk – pinyin, ki pa kitajskih pismenk ne more zamenjati. S pinyinom zapisujemo izgovorjavo in ton pismenke, a nemalokrat se zgodi, da ima določen zlog enak ton. Tako sta na primer pismenki za konja in številko različni, a imata enak ton ma3 (tretji ton); zato se besedo lahko razlikuje glede na kontekst oziroma šele v primeru, da pismenko vidimo.

Različne vrste prevajanj

Zaradi vse večjega gospodarskega povezovanja, investicijskih priložnosti in vse boljših letalskih povezav s Kitajsko se tudi v Sloveniji posamezniki in zaposleni vse pogosteje odločajo za učenje kitajskega jezika, hkrati pa organizatorji pomembnih mednarodnih dogodkov najemajo prevajalce kitajskega jezika. Prevajanje kitajskega jezika je zahtevno in je za kakovostne prevode potrebno vložiti več časa, priprav in organizacije v primerjavi s prevajanji evropskih jezikov. Za lažjo predstavo; dnevna kvota za izdelavo pisnih prevodov je šest prevajalskih strani originalnega besedila v angleškem jeziku, pet strani v slovenskem jeziku in tri v kitajskem.

Poznamo pisna in ustna prevajanja, pri čimer se ustno prevajanje oziroma tolmačenje deli na konsekutivno, šepetano in simultano.

Simultano tolmačenje pomeni sočasno prevajanje govornika. Tolmač z le nekaj sekundnim zamikom prevaja govornika, ki govori z običajno hitrostjo. Simultano prevajanje se opravlja v prevajalski kabini, kjer mora biti na voljo vsa ustrezna oprema, s katero tolmač med prevajanjem upravlja. S takšnim prevajanjem se prihrani veliko časa, ker poteka istočasno z govornikom in je primerno za večje konference. Ob celodnevnih dogodkih simultani prevajalci delujejo v več parih, ki se lahko izmenjujejo. Prevode simultanih prevajalcev slišijo le tisti udeleženci, ki si nadenejo slušalke.

Konsekutivno tolmačenje pomeni prevajanje s časovnim zamikom. Govornik med svojim govorom dela krajše premore in počaka, da tolmač prevede vsebino. Med poslušanjem si tolmač lahko pomaga z zapisovanjem glavnih besed in opornih točk, s katerimi si pomaga pri prevajanju. Takšno prevajanje je uporabno v primerih, ko je na voljo dovolj časa, zavedati pa se je tudi potrebno, da konsekutivno prevajanje poslušajo vsi udeleženci. Prednost konsekutivnega prevajanja se kaže predvsem v tem, da za takšno prevajanje ni potrebna nikakršna posebna tehnika, ki bi zahtevala dodatne stroške. Šepetano tolmačenje poteka tik ob poslušalcu, saj mu prevajalec sproti potiho prevaja govornikove besede. Za takšno prevajanje ne potrebuje posebne tehnike in je primerno za manjše število vključenih oseb; do tri, saj bi v nasprotnem primeru prihajalo do prevelikih motenj.

 Kako do kakovostnega kitajskega prevoda?

Pri iskanju prevajalcev kitajskega jezika je potrebno najprej po korakih razmisliti, kaj želite s prevodom doseči in na kakšni ravni želite, da bo prevajanje. Priporočljivo je, da si pred naročilom prevoda pripravite odgovore na spodnja vprašanja:

  • Kakšno vrsto prevajanja potrebujemo? Bo to pisno prevajanje, konsekutivno, simultano ali šepetano tolmačenje? Zavedati se je treba, da so simultanti prevajalci kitajskega jezika v Sloveniji izjemno redki.
  • Za kaj in zakaj potrebujemo prevajalca: kaj mora biti glavno sporočilo prevoda?
  • Kakšen bo uradni jezik dogodka? Pri mednarodnih dogodkih v slovenskem prostoru se lahko pojavi vprašanje, ali se bo tak dogodek izvajal v angleškem ali slovenskem jeziku. Zaradi slovničnih struktur je nekoliko lažje prevajati kitajsko-angleško kombinacijo, a hkrati se je treba zavedati, da je v takem primeru le redka kombinacija, kjer je vsaj eden izmed obeh jezikov materni jezik prevajalca.
  • Ali bo moral prevajalec javno nastopati, s kom bo komuniciral, koga in kaj bo prevajal? Javno nastopanje in prevajanje enega najkompleksnejših jezikov na Svetu zahtevata resne in ustrezne predpriprave.
  • Kje in kako bo potekalo prevajanje; ali gre za zaprti tip in uradne sestanke z zaupnimi informacijami, sproščen pogovor za okrepitev neformalnih stikov, večje konference, spremstvo …
  • Ali lahko zagotovim ves potreben material v doglednem času? Kratki roki ne zagotavljajo kakovostnega prevoda. Tudi najbolj strokovni in usposobljeni prevajalci kitajskega jezika potrebujejo za kakovostni prevod več časa, kot ga potrebujejo prevajalci drugih evropskih jezikov. V kolikor vsebine za prevode dostavljate zadnji hip, to pomeni dodatne stroške, ki lahko znašajo tudi do 100% vrednosti od skupnega rednega zneska prevoda.
  • Načrtovanje poteka dogodka; kaj se bo prevajalo, za koga se prevaja, kakšne so časovne in tehnične omejitve, kdo ureja potek dogodka, hitrosti govorcev, od kje prihajajo (lokalne posebnosti jezika). Skratka; prvi korak do kakovostnih prevodov je kakovostna komunikacija s prevajalci še pred dejanskim prevajanjem. Pravočasno priskrbite pisne vire in informacije, s katerimi se lahko ustrezno pripravijo na dogodek. Pred večjimi in pomembnimi forumi, konferencami in sestanki jim pošljite vsebine govorov, predstavitve (npr. power point) ter vse vsebine, s katerimi se bodo lahko profesionalno pripravili na prevajanje. Za vsa pomembna srečanja in konference dostavite vsebino in tematike vsaj deset dni vnaprej oziroma še več, če gre za obsežne in raznolike tematike. Obstaja pravilo, da se za eno uro prevajanja kitajskega jezika potrebuje od pet do osem ur predpriprav. Priporočljivo je tudi predhodno srečanje govornika in prevajalca. Prevajalec bo na tak način spoznal način in izgovorjavo govornika, njegov dialekt ter se tako lažje pripravil na prevajanje. Kitajski prevodi bodo tako na višjem nivoju in na svoje kitajske partnerje boste naredili večji vtis. Ob pisnih prevajanjih specializiranih in tehničnih besedil (npr. predstavitev produktov, celostne predstavitve podjetja, poslovnih načrtov, proizvodnih procesov in podobno) organizirajte sestanek s prevajalcem, kjer mu boste pojasnili in predstavili podjetje, izdelke, produkte, izdelavo, svojo vizijo, želje in namen prevoda.

Sinologi- poznavalci kitajskega jezika in kulture

Sinologi, ki so v stalnem stiku s kitajskim jezikom, lahko opravljajo konsekutivno tolmačenje ter pisno prevajanje, usposabljanje simultanih prevajalcev pa zahteva dodatno specializacijo, prakso in dolgoletno bivanje na Kitajskem. V Sloveniji so simultani prevajalci redki, zaradi nujnega in nenehnega izobraževanja pa se lahko zgodi, da jih v času vašega dogodka v Sloveniji sploh ni. Pri planiranju dogodkov, kjer si želite ustnih prevajalcev kitajskega jezika, je torej obvezno temeljito načrtovanje in upoštevanje trenutnega stanja v Sloveniji. Slovenski prostor ni dovolj velik, da bi se prevajalci kitajskega jezika lahko specializirali le za določeno stroko ali tematiko; zato se morajo sproti seznanjati s tematikami, ki jih prevajajo. Ravno to je ena izmed pomembnih dejstev in razlik, zaradi katerih se priprava in način prevajanja kitajskega jezika ne more primerjati z drugimi evropskimi jeziki (npr. španščina, angleščina). Ta izziv naj bo dodatna vzpodbuda vsem, ki se učijo kitajskega jezika in se lahko že v začetnem obdobju specializirajo; npr. z vzporednim študijem v kombinaciji sinologije- medicine, sinologije- računalništva, sinologije- prava, sinologije-gradbeništva, sinologije- strojništva itd. Sodelovanje s sinologi prevajalci vam bo prineslo dodatne ugodnosti zaradi poznavanja kitajske kulture in miselnosti. Večkrat je potrebno namreč vsebine pri prevodih ustrezno prilagoditi glede na kulturno ozadje, predvsem pri prodaji in marketinških aktivnostih.

 

Prispevek pripravila: Katarina Birtič, sinologinja in sociologinja kulture  v času dela za podjetje CEATM
Kitajski jezik in kultura
kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija

30-urni online tečaj kitajskega jezika in kulture

Pomlad vedno prinese nove vonje. cvetlice, upanja, sanjarjenja in znanja. Mene spomladi vedno drži, da bi odpotovala na Kitajsko in tam opazovala cvetočo pomlad. A letos to ne gre, zato vas vabim, da se mi pridružite na tečaju kitajskega jezika in kulture, da bomo lahko skupaj govorili po kitajsko in se pogovarjali o čudovitih krajih, ki jih bomo lahko nekega dne obiskali.

Imam nove online termine za tečaje začetne stopnje kitajskega jezika in kulture. Na voljo so naslednji termini:

Srede: 10.30- 12.00 ali 17:00- 18:30;  pričetek: 17: 3. 2021 
Četrtki: 8:30- 10:00, pričetek: 18.3. 2021
Sobote 18:00- 19:30; pričetek 20.3. 2021

Ni termina, ki vam ustreza, pa bi se kitajsko vseeno radi učili? Sporočite mi, kdaj imate čas  in potrudila se bom, da bomo skupaj našli termin, ki vam bo odgovarjal.

Prijave sprejemam po telefonu (041 955 708), po emailu (katarina.birtic@hotmail.com) ali pa preko družbenih omrežjih (FB ali IG Po tujem potujem) do takrat pa še vedno veljajo promocijske cene 30- urnega tečaja in ponujam 40 % popust (ker je letos Po tujem potujem star 4 leta). 🙂

Torej namesto 420 eur  je cena 30-urnega tečaja 252 eur/osebo. 

 

 

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, sejem, Travel, Uncategorized

Individualni online tečaj kitajskega jezika in kulture

Individualni online tečaj kitajskega jezika in kulture
Individualni online tečaj kitajskega jezika in kulture

Ali se ti vedno bolj dozdeva, da te ljudje gledajo postrani, ker še ne govoriš kitajsko? 😉

Hec na stran- pri mojem delu in poučevanju sem zasledila, da je ljudi kitajščine ponavadi kar malo strah.  Učenje kitajščine preko zooma pa je v bistvu ravno prav udobno za vse tiste, ki se malo bojite govoriti na glas pred ostalimi in tiste, ki bi učitelja vedno radi kaj vprašali, pa si ga niste upali vprašati pred ostalo publiko. Tak učenec sem bila tudi jaz. 😉

Način učenja povsem prilagodim vašim željam in zahtevam, vašim interesom in hobijem. Novi termini bodo na voljo od 7.2.2021 dalje. Vsak mesec pa sta na voljo le dve prosti mesti.

Aja, pa še to- sem univ.dipl.sinologinja, opravila pa sem tudi pedagoško- andragoško izobraževanje na FF. Do sedaj sem poučevala: Kitajce slovensko, Slovence kitajsko in Kitajce angleško.

P.s. Učenje kitajskega jezika vam aktivira obe možganski polovici, približa oddaljeno deželo in odpre nove kulturne in osebnostne dimenzije. 😉

Kitajska, Organizacija, Potovanje, sejem, Travel, Uncategorized

Darila za ljubitelje azijskih držav

V času novoletnih obdarovanj ne pozabite nase. Predstavljam vam nekaj predlogov, ki bodo lahko vaš vsakdanjik naredili bolj poln, zanimiv, pisan in nepozaben. 😉

Enkratni tečaj kitajskega jezika in kulture

Za vse radovedneže, ki bi me radi vprašali, kako so sestavljene kitajske pismenke, kako se uporabljajo kitajske palčke, kako si urejati vizo in ostale stvari za potovanje po Kitajski… 90-minutno srečanje popolnoma prilagodim glede na vaše zanimanje in radovednost. Lahko vas naučim nekaj osnovnih izrazov za prvi stik, osnove kitajskega poslovnega bontona, pokažem nekaj najlepših in najbolj fascinantnih kitajskih krajev… Skratka- povsem po vaši želji. Termin bomo izbrali po dogovoru, lahko online ali (ko bo/je to mogoče, v živo). In še to- tovrstna ponudba je povsem nova na slovenskem trgu. 🙂 Aja, pa če ni dovolj jasno v tekstu in spodnjem oglasu- gre za individualno uro, ki jo naredim in prilagodim vsakemu posamezniku posebej. 🙂

Enkratni tečaj kitajskega jezika in kulture
Enkratni tečaj kitajskega jezika in kulture

Knjiga: Oddaljena bližina; zgodba iz Nepala

Če letos ne moremo potovati fizično, pa lahko potujemo s knjigo in domišljijo. Gre za mojo avtorsko zgodbo, ki sem jo letos objavila in jo končno spravila v svet. 🙂
Več o zgodbi pa na povezavi: klik.

 

 

Ljubke peresnice in pisala iz Azijske papirnice

Več na IG profilu azijska_papirnica ali pa tukaj:klik.

Knjiga: Oglaševalski plakati na Kitajskem v 21.stotelju, avtorica Sanela Kšela

Znanstveno delo kolegice sinologinje, Sanele Kšela z zanimivo tematiko in strokovnim pristopom.

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, sejem

Novice s Kitajske: obvladovanje vremena, čas za učenje in obdarovanja

Upravljanje z vremenom

Ko sem leta 2007 prvič obiskala Kitajsko, se je o smogu še precej malo govorilo. Prav tako je bila tudi Kitajska za Slovence (miselno) nekje daleč, nekje, kjer delajo poceni izdelke, nad katerimi se po nakupu jezimo, ker so slabe kvalitete. Danes se Kitajska ne zdi več oddaljena dežela in vsak trenutek se trudijo, da svetu pokažejo tudi odlične in kakovostne izdelke ter neverjetne inovacije, za katere se nam kdaj pa kdaj zazdi, da so le iz kakšnega futurističnega filma.
V zadnjih letih, ko so na Kitajsko začele prihajati in sestankovati izjemno pomembe gospodarske in politične delegacije, pa sem opazila eno precej nenavadno podobnost v času vseh pomembnih obiskov. Nebo v Pekingu se je vedno razjasnilo. Dolgo časa smo se sinologi in poznavalci Kitajske poigravali z mislijo, da Kitajska ureja tudi vreme. A danes o tem pišejo tudi veliki mediji-  v Business Insider-ju so v začetku decembra objavili članek, kjer so zapisali, da je kitajska vlada oznanila svoj veliki projekt, kjer bodo nazdzorovali in ‘upravljali’ z vremenom, ter na tak način ustvarjali tudi dež ali sneg, ne samo modro nebo.
V Pekingu je zaposlenih že več kot 35000 ljudi, ki delujejo v ustanovah in na projektih za upravljanje z vremenom, eden izmed večjih projektov pa se je začel že leta 2008, ko je Kitajska gostila poletne olimpijske igre.

Lepo vreme v Šanghaju
Lepo vreme v Šanghaju

Priložnost za učenje- kako dobro vas poznajo Kitajci?

Ko sem v začetku letošnjega leta govorila s kitajsko prijateljico, ki dela v turizmu, me je zanimalo, kaj sploh počne sedaj, ko nihče ne potuje. Razložila mi je, da se učijo. Cela ekipa njenih sodelavcev se že od marca dalje uči o domačih in tujih destinacijah, ki bi jih lahko po koncu epidemije ponudili svojim strankam in to se mi zdi odlična prilika za to, da se kitajskim turistom in turističnim delavcem pokaže, da se v Sloveniji lahko ostaja dlje in potuje… ‘bolj počasi.’ Slovenija je do prihoda epidemije še vedno bila večinoma država, kjer so si kitajski turisti ogledali le Bled, Ljubljano, Postojnsko jamo in morda Piran. Kitajski turistični agentje drugih destinacij in doživetij niso ponujali- ker jih enostavno niso poznali. V času epidemije pa je pravzaprav odlična možnost, da se to spremeni. Nova znanja in online izobraževanja so postala velik trend- in če želite, da svoj izdelek ali storitev predstavite kitajskemu trgu, je sedaj odlična prilika za to- vaše ideje, predloge in želje sprejemam po emailu katarina.birtic@hotmail.com. Naj še omenim, da je vstop na kitajski trg v zadnjih letih postal veliko bolj kompleksen in potrebuje celostni pristop- enkratni obisk sejma na Kitajskem skoraj zagotovo ne bo prinesel željenih rezultatov in prav zdaj je čas, da se kitajskim strankam predstavite celostno in s konkretnim planom.

Vstop na kitajski trg potrebuje celostni pristop
Vstop na kitajski trg potrebuje celostni pristop

Jabolko kot decembrsko darilo na Kitajskem

Še vedno srečujem ljudi, ki jih preseneča dejstvo, da na Kitajskem božiča ne praznujejo in da je za njih 31. december le dan, ko obrnejo novo stran na koledarju. Decembrsko vzdušje je na Kitajskem (in tudi v Koreji) bolj povezano in ‘posvečeno’ trošenju, zapravljanju in obdarovanju med pari in prijatelji. Komaj v zadnjih nekaj letih so v nekaterih predelih kitajskih velemest  začeli z okraševanjem mest ter z ‘novoletnimi sejmi’ in dogodki (letos je to na primer božični market v Šanghaju). Decembrsko vzdušje na Kitajskem pomeni bolj nekakšen stik z ‘zahodno kulturo’. Predvsem mladi Kitajci tako december izkoristijo za nakupovanje in okušanje tuje hrane. A kljub vplivu z zahoda je Kitajska razvila tudi zelo unikatno a hkrati običajno darilo- jabolko, ki je zavito v lep darilni papir. Razlog za to tiči v besedni igri- po kitajsko izraz 平安夜 píng’ān yè pomeni ‘miren večer’, beseda za jabolko pa zveni podobno 苹果Píngguo. Več si lahko preberete in ogledate tudi na tej povezavi: Video o praznovanju božiča na Kitajskem