china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, sejem, Travel

Novice s Kitajske (6.-13.11. 2020)

Praznik samskih je zasenčil ‘Black Friday’

Največji kitajski potrošniški praznik ni Black Friday, ampak praznik samskih, ki se ga praznuje 11.11. Gre za dokaj mlad praznik, ki sta si ga v 90ih letih omislila dva kitajska študenta. Želela sta postaviti protiutež prazniku zaljubljencev, zadnja leta pa je praznik dvojnih enajstic prerastel v ogromni nakupovalni praznik (spletnih) trgovcev.

Številke nakupov, zneskov in grafov so zrastle v nebo in analitiki pravijo, da se Black Friday s svojimi akcijami ne more več kosati s praznikom samskih.

Alibaba in JD, dva izmed največjih spletnih trgovcev na Kitajskem, sta tudi letos poročala o rekordnih številkah pri prodaji, dostavne službe pa poročajo o dostavi skorajda 3 milijonov paketov po celotni državi. 93 % naročil je bilo odpremljenih še isti dan in so bila dostavljena do končnega kupca v 24ih urah. Optimistično razmišljam in sanjarim o tem, da bi si lahko Pošta Slovenije naročila izobraževanje in implementirala hitrost v svoje storitve, glede na to, da je Slovenija precej manjša kot Kitajska.

O prazniku in nakupovalnih navadah Kitajcev sem sicer že pisala dve leti nazaj in lahko več o vsem skupaj prebereš na teh dveh povezavah: Kaj kupujejo Kitajci   in Praznik dvojnih enajstic.  

Huawei ni najbolj priljubljena znamka telefona na Kitajskem

Medtem, ko ves preostali svet spremlja dvoboj Huaweija in Amerike, na Kitajskem že nekaj časa pred priznano kitajsko znamko telefonov korakata dve znamki, ki v Sloveniji in na Zahodu še nista poznani- Oppo in Vivo. Xiaomi oziroma krajše kar Mi, ki jo nekateri slovenski telefonski trgovci tudi že prodajajo, je na Kitajskem šele na osmem mestu po prodaji in priljubljenosti.

Celotno lestvico si lahko ogledate tukaj in morda dobite še kakšno poslovno idejo za uvoz in prodajo. 😉

Najbolj prodajani telefoni na Kitajskem.

Pametne ulične svetilke- polnilne postaje za mobilne telefone

V mestu kitajskem mestu Wuhan, ki ga je preostali svet ‘dodobra’ spoznal letošnjega marca, so pred kratkim predstavili nove ‘postaje’ za polnjenje pametnih telefonov. Na 60 pametnih uličnih svetilk, ki so postavljene na ulici Jianghan Road, lahko položite svoj pametni telefon, ki bo potreboval približno 20 minut, da se bo baterija napolnila do približno 70%.  Zaenkrat se tako lahko napolnijo telefoni, ki imajo funkcijo brezžičnega polnjenja. Pametne ulične svetilke imajo poleg polnjenja telefonov in oddajanja svetlobe še nekaj dodatnih funkcij- služijo lahko tudi kot naprava za ‘opazovanje’ gibanja prebivalcev ter obveščanje javnosti.
Za bolj nazorno predstavo si lahko ogledate še video na povezavi:
Pametne ulične svetilke v Wuhanu

 

 

Kitajska, Organizacija, Potovanje, sejem, Travel, Uncategorized

Kitajski jezik in kultura za popotnike

Za vse, ki o Kitajski zaenkrat le sanjarite in takšne, ki čakate na prvo možnost, ko boste lahko ponovno potovali… 🙂  Učenje zaenkrat poteka online, pri meni pa vas že čaka 30 minutni brezplačni prvi sklop osnovne terminologije in nasvetov za potovanje po Kitajski- pošljite mi email. 🙂

Za popotnike

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Nasveti za potovanje na Kitajsko (prvi del)

Pred potovanjem

Viza: za Kitajsko potrebujete vizo. Vizni postopki so dolgi in srčno priporočam, da se jih v izognitev stresa lotite več kot en mesec pred odhodom. Za prvi termin srečanja in oddaje vseh potrebnih dokumentov obrazce urejate preko ambasadine spletne strani, morate pa se dogovoriti tudi za osebno srečanje. Upoštevajte, da je ponavadi treba čakati po nekaj dni na odgovore. Temeljito in natančno izpolnite obrazec z vprašanji, ki ga dobite na spletni strani Kitajske ambasade v Sloveniji. Pozorno preberite navodila, ki so dopisana na njihovi strani, saj morate tudi dodatne dokumente in slike zložiti v posebnem vrstnem redu. Vse predpriprave na izpolnjevanje in postopke si vnaprej dobro preberite. Ne bodite površni in stvari ne delajte na hitro, ker s tem prav gotovo ne boste pridobili več časa. Vprašanja so vse bolj podrobna in zahtevna, prav tako pridobivanje vize. Pri prošnji za turistčno vizo morate priložiti letalsko karto. Najnovejše zahteve, kontakte in obrazce najdete s klikom na tole povezavo:  Uradna stran kitajska ambasade v Sloveniji. 

Dostop do družbenih omrežij: Facebook, instagram, google, whatsapp, gmail, messenger, google maps, youtube, wordpress (in vse spletne strani ustvarjene na wordpressu) itd. so na Kitajskem prepovedani, blokirani in do njih nimate dostopa. Kitajci za komunikacijo uporabljajo WeChat, za kratke videe pa je izjemno popularen Douyin.

VPN: če si popolnega odklopa od zgoraj omenjenih aplikacij ne morete predstavljati ali pa bi radi z navdušenjem objavljali slike in novice s svojega potovanja v realnem času, si naložite VPN. VPN je kratica za Virtual Private Network, ki prikrije oziroma spremeni dejansko lokacijo vašega nahajanja. Na trgu je več ponudnikov, od plačljivih do brezplačnih, odvisno, kaj si želite in kako kakovosten in zanesljiv dostop do prepovedanih aplikacij in spletnih strani si želite. Sama sem se na primer leta 2013 za nekaj mesecev odklopila od njih, leta 2017 pa sem med bivanjem v Šanghaju uporabljala brezplačni VPN express. Naj opozorim, da aplikacija v kratkem času porabi ogromno baterije na telefonu, tako da je dobro ves čas pri sebi imeti tudi prenosni polnilec. VPN si morate naložiti pred vstopom na Kitajsko, saj je tudi uporaba VPN-ja tam prepovedana. Povezava do Express VPN-ja https://www.expressvpn.com/

Mobilni operaterji in prenos podatkov: klici v Slovenijo in prenos podatkov na Kitajskem so dragi kot žafran. Pokličite predstavnika svojega ponudnika in se pozanimajte o stroških še pred odhodom. Če nimate kakšne posebne opcije za tujino pri svojem mobilnem operaterju, si nujno izklopite prenos podatkov še preden vstopite na letalo proti Kitajski. Sama imam paket, ki se pri vstopu v državo izven EU in pri izbiri partnerskega omrežja takoj vklopi opcija za tujino izven EU in lahko za 4,99 eur koristim 1GB prenosa podatkov. Sicer pa je sodobna Kitajska dobro pokrita z wifijem. Lahko greste v kakšen velik nakupovalni center, kavarno, restavracijo s hitro prehrano, k frizerju, na masažo in se potem tam povežete na internet.

Sporazumevanje: na Kitajskem (celini) je uradni jezik mandarinščina. Ljudje po celi državi govorijo v različnih dialektih, ki se med sabo razlikujejo veliko bolj, kot se razlikujejo na primer hrvaščina, slovenščina, srbščina, ruščina… V Šanghaju na primer govorijo povsem svoj dialekt, ki ga na primer prebivalci Pekinga ne razumejo. Sporazumevanje med njimi tako poteka v uradnem jeziku, mandarinščini. Angleščino v povprečju govorijo za silo v velikih mestih. Ni lahko naključno naleteti na osebe, ki govorijo solidno angleščino. Naj vas ne spravi v jezo prodajalec v kakšnem McDonaldsu, ki ne razume, kaj enostavnega mu govorite v angleščini. Raje jim pokažite na slike. Tudi taxisti, avtobusni vozniki, prodajalci na železniških postajah ne govorijo dobro angleško. Raje se vnaprej pripravite, sploh pa si kakšne naslove sprintajte ali zapišite tudi v pismenkah, ker se kaj lahko zgodi, da do željenega kraja ne boste prišli, če imate naslov zapisan samo v latinici.

Vsem tistim, ki ne govorite kitajsko pa priporočam kratek tečaj Popotniške kitajščine- pri meni seveda. 🙂

Kaj pa je danes na meniju?

Kitajska valuta in menjava: slovenske banke ne menjajo yuanov (oznaka tudi RMB) in zato jih boste lahko dobili šele na Kitajskem. Sama ne obiskujem in ne iščem menjalnic, pač pa raje dvignem večjo vsoto kar na bankomatih. Je provizija, a rajši plačam to, kot zgubljam živce z iskanjem in preračunavanjem pri menjalnicah. Najbolj pogosto sem dvigovala denar na Bank of China, China Construction bank ter Agricultural Bank of China.

Namestitev: hoteli in namestitve na Kitajskem morajo sedaj imeti licenco za sprejem tujcev. Meni se je zgodilo, da sem kar vkorakala v enega izmed hotelov povprašat, če imajo prosto sobo, pa so me že takoj zavrnili. Sprva sem mislila, da sem jim šla na živce samo zato, ker sem tujka in so si to z licenco izmislili, kasneje pa sem ugotovila, da je to res in marsikdo raje zavrne tujca kot da ima nato težave z lokalnimi oblastmi. Priporočam vnaprejšnjo rezervacijo preko bookinga, sicer pa boste potrditve o namestitvah potrebovali že pri obrazcu za vizo.

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Najbolj uporabne mobilne aplikacije za bivanje na Kitajskem

WeChat: osnovno sredstvo za bivanje na Kitajskem. WeChat je mobilna aplikacija za komunikacijo (klici, sporočila, pošiljanje slik, videev) in še mnogo več. Z WeChatom si lahko s prijatelji delite lokacijo in se najdete, saj na Kitajskem googlemaps ne dela. Z WeChatom lahko tudi (če imate kitajsko bančno kartico) plačujete račune za telefon, vodo, elektriko… Z WeChatom lahko odklenete javna kolesa. Z WeChatom ostanete v stiku z novimi prijatelji. Z WeChatom na Kitajskem lažje živite. No, pravzaprav je realnost taka, da brez WeChata na Kitajskem ne morete obstajati.

Aplikacije za izposojo koles- Ofo in Mobike

V velikih kitajskih mestih se je ponavadi težko premikati z javnim prevozom, sploh v času jutranjih, popoldanskih in večernih konic. Hitreje se premikate, če si s pomočjo telefona skenirate QR kodo z enih izmed javnih koles in odkolesarite na drug konec mesta. Najbolj pogosta ponudnika sta zaenkrat OFO in Mobike.

Namig: Če QR kode ne morete skenirati ali pa vaša aplikacija ni povezana z vašim bančnim računom; sprehodite se mimo skladovnice parkiranih koles in poiščite tako kolo, ki je odklenjeno. 🙂

App za mobilno plačevanje- Alipay in WeChat
Na Kitajskem le še redko kdo plačuje z gotovino, še manj pa z bančnimi karticami. Aplikaciji Alipay in WeChat omogočata mobilno plačevanje skorajda vsake storitve- od uličnega čevljarja, restavracij, javnega prevoza in kakršnihkoli trgovin. Aplikaciji sta povezani s kitajskim bančnim računom, s katerega se odštevajo denarci ob nakupu skorajda česarkoli.

Namig: vprašajte svoje kitajske prijatelje za pomoč, saj mnogi tujci na začetku bivanja ne odpirajo takoj bančnih računov na Kitajskem.

App za naročanje taxija oziroma prevoza- Didi Kuaiche
Časi, ko si se kot tujec na Kitajskem postavil na rob pločnika in pomahal taksistu, ta pa je nemudoma zavrl in ustavil, so mimo. Sedaj taxiji drvijo mimo vas, saj preko aplikacij ljudje vnaprej rezervirajo taxi in prevoznike.

App za naročanje hrane- Meituan
Na Kitajskem si hrano in pijačo ljudje naročajo veliko pogosteje kot pri nas. Prijatelju, ki dela na drugem koncu mesta in je povsem izčrpan na delovnem mestu, lahko preko aplikacije naročite na primer ‘bubble tea’, mega hit, ki navdušuje ne samo Azijce ampak tudi vse tujce, ki so kadarkoli poskusili te zanimive in raznolike bolj ali manj (ne) zdrave napitke.

App za uporabo blokiranih strani in aplikacij- VPN
Facebook, Instagram, Twitter, Google, Gmail, Youtube, Whatsapp… so na Kitajskem še vedno popolnoma blokirani. Lahko pa si na računalnik in telefon naložite VPN, s katerim se lahko potem vseeno povezujete do omenjenih strani oziroma aplikacij. Če boste na Kitajskem dlje časa, pa boste kmalu ugotovili, da dostopa do omenjenih družbenih omrežij in spletnih strani sploh ne pogrešate več- ker imate WeChat, ki v eni sami aplikaciji ponuja celo boljše in obsežnejše alternative…

Namig: vedno nosite s sabo prenosni polnilec za svoj mobilni telefon, saj vam VPN zelo hitro izprazne baterijo. Sama sem imela na telefonu VPN express, ki je bil povsem soliden za brezplačno uporabo.
Neizogibno dejstvo: kadarkoli se na Kitajskem odvijajo pomembna (skrita in javna) politična srečanja, je povsem blokiran tudi VPN. Povabite svoje slovenske in tuje prijatelje ter domače, da si tudi oni naredijo profil na WeChatu in tako ne ostanete odrezani od najbližjih.

Pa še to- mnoge ostale aplikacije in ‘spletne strani’ so integrirane v WeChat- najnovejši trend so WeChat Mini Programms, ki je idealen način tudi za tuja podjetja, ki si želijo doseči kitajsko občinstvo.

Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Kitajska- primerjava 2007:2017

Letos bo oktobra minilo deset let, odkar sem se prvič odpravila na Kitajsko. Deseto obletnico bom obeležila nekje na Kitajskem; če mi bosta čas in delo dopuščala, bom iz Shanghaija za kratek čas skočila v Shenyang, kjer sem preživela čudovit in leden študijski semester 2007/08. In kaj je bilo takrat na Kitajskem drugače kot danes?

Facebook je bil še dostopen brez VPNja. Gmail in youtube prav tako. Pravzaprav sem takrat na Kitajskem prvič zvedela za FB, ki so ga nam predstavili naši ameriški kolegi. Internetne povezave so bile sicer izjemno počasne. Za poslušanje in gledanje priljubljenih glasbenih videospotov se je bilo treba priključit na youtube zgodaj zjutraj, si odpreti tri različne zavihke, izbrati tri različne pesmi, ki so se potem nekje do desetih zvečer morda naložile in smo jih lahko predvajali pred ogledom piratskih filmov. Pri pošiljanju emailov si lahko v celem dnevu morda lahko naložil tri do pet slik, ki si jih pošiljal nekje tri do pet ur.

Namesto WeChata je bil najbolj v uporabi QQ. Danes je WeChat sredstvo za komuniciranje in z njim lahko opravljaš video klice, pošiljaš tipkana in glasovna sporočila, videoposnetke, objavljaš na moments (podobno kot ‘zid’ na FB), kupuješ, plačuješ, igraš itd. Pred tem je bil  na Kitajskem v uporabi QQ, pri nas pa MySpace… 😀

Prva javljanja domov sem opravila preko internetnih barov– a to sploh še obstaja? Ob prihodu v Shenyang smo s prijateljicami ugotovile, da naša soba v študentskem domu še ni opremljena z internetom, zato smo po mestu morale poiskati internetni bar. Tam smo se priključile na internet, da smo lahko poslale prvi email svojim domačim in prijateljem. Zakupile smo si eno uro časa, napisala sem približno pet vrstic, pošiljanje pa je trajalo kakšnih 35 minut.

Potovale smo v času kitajskega praznika državnosti; letalsko karto do Pekinga iz Zagreba smo si kupile že nekaj mesecev vnaprej, povezavo do Shenyanga pa smo si uredile kar na železniški postaji. Danes boste ob želji, da bi potovali prvi teden v oktobru, najprej dobili svarila in opozorila, da si hotele in javni transport zaradi izjemne gneče uredite vsaj en mesec pred odhodom. Takrat se namreč večina kitajskega prebivalstva odpravlja na dopust in/ali se vrača domov, tako da so letalske karte, avtobusi in vlaki polno zasedeni. Me pa smo 1./2.10.2007 ob pristanku v Pekingu pomahale taksistu, da nas je najprej peljal do pekinške severne železniške postaje, potem pa smo se postavile v vrsto, da smo kupile karte za vlak do Shenyanga. Na vlak smo sicer morale čakati skoraj cel dan, a smo potem potovale ponoči v izjemno udobnem spalniku.

Spalnik na vlaku
Spalnik na vlaku 2007. Foto: Patricija Korošec

Vizumski postopki so bili manj zahtevni in natačni; nekega dne v času uradnih ur smo se odpravile na kitajski konzulat v Ljubljani, v čakalnici vzele obrazce za vizo, jih izpolnile na roko in čakale v vrsti. Ko je nastopil naš čas, da smo pristopile do uradniškega okenca, nas je kitajska uslužbenka povprašala po dokumentih, ki dokazujejo, da smo se vpisale na shenyansko univerzo. Teh papirjev nismo imele, saj smo se za vpis enostavno dogovarjale samo po emailih z oddelkom za tuje študente. Uslužbenki smo iskreno povedale, da ustreznih dokumentov nimamo. Na hitro in v rahlo nestrpnem tonu nam je razložila, da v tem primeru ne moremo dobiti študentske vize. Skomignile smo z rameni, vzele pisalo, prečrtale oznako za prošnjo po študentski vizi in obkljukale razdelek za turistično vizo. Uslužbenka je za nekaj trenutkov osuplo obstala, vdihnila in nas nekaj minut oštevala, da se takih uradnih prošenj ne sme kar tako spreminjati. Me smo bile tiho, se opravičile in jo potolažile, da bomo prav gotovo tudi potovale. Ona je zavzdihnila, sprejela naše papirje in oznanila, da naj pridemo po vizo en teden kasneje.
Danes se morate na prvi obisk na kitajskem konzulatu naročiti po emailu. Nato vam pošljejo datum in uro, ko se lahko v čakalnici zglasite z vsemi potrebnimi dokumenti. Izpolnjeni morajo biti preko računalnika, sprintani, zloženi lično po vrsti. Ob moji letošnji prošnji, da bi dobila vizo za 120 dni, je uslužbenka poklicala konzula, ki se je osebno oglasil, preučil moj primer in ga nato oddobril na podlagi prejšnjih kitajskih viz. Če ne letite na Kitajsko iz danes na jutri, planirajte minimalno tri tedne za pridobitev vize. In ne pozabite, da ne sprejemajo gotovine.

Mleko, mlečni izdelki in vino so bili redka dobrina; sir, ki smo ga lahko kupile le v največjem supermarketu, je bil le topljen sir za toast. O karkšnikoli drugi obliki mlečnega izdelka ni bilo ne duha ne sluha. Mleko so večinoma prodajali le v malih tetrapakih, vino pa sploh ni bilo vino, pač pa neka sladka pijača s priokusom majhnih mehurčkov.

Moja kitajščina je bila na slabšem nivoju kot danes; tako sem si zimsko jakno namesto s pralnim praškom oprala z varekino. Na srečo je bila jakna bela še pred pranjem.

Shenyang Imperial Palace 2007
Shenyang Imperial Palace 2007

Letalske karte so bile dražje; povprečna cena za letalski prevoz iz bližnjih letališč do Kitajske je bila okrog 900-1000 eur, med ugodnejše so se štele letalske karte med 700-800 eur. Letos sem letalsko karto dobila za nekaj manj kot 550 eur.

Menjava Euro:Yuan je bila 1:10; kako lahko je bilo preračunavati… 🙂 Pivo je v supermarketu stalo 20 evrskih centov, v ‘prestižnem’ klubu pa 2 eura.

Vprašanje smoga je bilo takrat še v zraku… Nihče ni na veliko govoril o onesnaženju in zdravju nevarnih posledic vdihavanja kitajskega zraka.

Zrak na Kitajskem
Zrak na Kitajskem,2007
Shenyang Park
Shenyang Park 2007