Kitajski yuani in preostanek denarja: na Kitajskem imate povsem razumen izgovor, da zapravite vse (seveda le yuane), kar jih mate. V Sloveniji kitajske valute ne morete zamenjat za evre. Če kljub temu domov prinesete nekaj yuanov in ne želite vsega obdržati za spomin, lahko povprašate svoje prijatelje ali pa druge popotnike preko FB skupin ali forumov, ali se nemara kdo od njih v kratkem podaja na Kitajsko.
Sumljivi in prepovedani izdelki: verjamem, da boste na svojem potovanju po Kitajski v kakšni izmed klasičnih ali bolj specializiranih trgovinah in lekarnah videli nenavadne reči, ki so verjetno nekoč bili del živega bitja, sedaj pa so posušeni ali namočeni v delih ali celoti nahajajo v nekakšnem kozarcu za vlaganje. Največkrat so to kače, kuščarji, morski konjički, deli rogovja, šap ali pa celo notranji organi. Kozarec si seveda lahko ogledate od blizu, a nakup res močno odsvetujem, ne glede na to, kakšne bolezenske težave in tegobe lahko odžene z uporabo izbranih sestavin. Vnos tovrstnih reči v evropske države je strogo prepovedan.
Urejanje slik, videev in spominov: čeprav sem bila na Kitajskem že večkrat, pa sem samo enkrat tudi natisnila klasične slike. Kljub temu, da imam veliko paranojo pred izbrisom slik in si jih večkrat kopiram na različne zunanje diske in usb ključe, bi si želela, da bi bila bolj vestna glede urejanja slik. Ne samo, da priporočam, da si vsaj nekaj izbranih slik pretvorite v fizično obliko, ampak si lahko dobro in temeljito uredite tudi mape na računalniku. Jaz si skušam urejati in razvršati slike na podlagi mest, znotraj tega pa na podlagi dogodkov. Vendar je to slednje precej zamudno.
Objave na družbenih omrežjih: zdaj, ko ste zapustili Kitajsko imate ponovno nemoten dostop do zahodnih družbenih omrežij. Svoje vtise in slike lahko tako delite tudi na FB, IG, YT,… Če pa imate kakšno posebno zgodbo, izkušnjo ali nasvet, ki se vam zdijo primerni za objavo na Po tujem potuem blogu, pa me lahko nemudoma pokličete ali pošljete email. 🙂
Viza: za Kitajsko potrebujete vizo. Vizni postopki so dolgi in srčno priporočam, da se jih v izognitev stresa lotite več kot en mesec pred odhodom. Za prvi termin srečanja in oddaje vseh potrebnih dokumentov obrazce urejate preko ambasadine spletne strani, morate pa se dogovoriti tudi za osebno srečanje. Upoštevajte, da je ponavadi treba čakati po nekaj dni na odgovore. Temeljito in natančno izpolnite obrazec z vprašanji, ki ga dobite na spletni strani Kitajske ambasade v Sloveniji. Pozorno preberite navodila, ki so dopisana na njihovi strani, saj morate tudi dodatne dokumente in slike zložiti v posebnem vrstnem redu. Vse predpriprave na izpolnjevanje in postopke si vnaprej dobro preberite. Ne bodite površni in stvari ne delajte na hitro, ker s tem prav gotovo ne boste pridobili več časa. Vprašanja so vse bolj podrobna in zahtevna, prav tako pridobivanje vize. Pri prošnji za turistčno vizo morate priložiti letalsko karto. Najnovejše zahteve, kontakte in obrazce najdete s klikom na tole povezavo: Uradna stran kitajska ambasade v Sloveniji.
Dostop do družbenih omrežij: Facebook, instagram, google, whatsapp, gmail, messenger, google maps, youtube, wordpress (in vse spletne strani ustvarjene na wordpressu) itd. so na Kitajskem prepovedani, blokirani in do njih nimate dostopa. Kitajci za komunikacijo uporabljajo WeChat, za kratke videe pa je izjemno popularen Douyin.
VPN: če si popolnega odklopa od zgoraj omenjenih aplikacij ne morete predstavljati ali pa bi radi z navdušenjem objavljali slike in novice s svojega potovanja v realnem času, si naložite VPN. VPN je kratica za Virtual Private Network, ki prikrije oziroma spremeni dejansko lokacijo vašega nahajanja. Na trgu je več ponudnikov, od plačljivih do brezplačnih, odvisno, kaj si želite in kako kakovosten in zanesljiv dostop do prepovedanih aplikacij in spletnih strani si želite. Sama sem se na primer leta 2013 za nekaj mesecev odklopila od njih, leta 2017 pa sem med bivanjem v Šanghaju uporabljala brezplačni VPN express. Naj opozorim, da aplikacija v kratkem času porabi ogromno baterije na telefonu, tako da je dobro ves čas pri sebi imeti tudi prenosni polnilec. VPN si morate naložiti pred vstopom na Kitajsko, saj je tudi uporaba VPN-ja tam prepovedana. Povezava do Express VPN-ja https://www.expressvpn.com/
Mobilni operaterji in prenos podatkov: klici v Slovenijo in prenos podatkov na Kitajskem so dragi kot žafran. Pokličite predstavnika svojega ponudnika in se pozanimajte o stroških še pred odhodom. Če nimate kakšne posebne opcije za tujino pri svojem mobilnem operaterju, si nujno izklopite prenos podatkov še preden vstopite na letalo proti Kitajski. Sama imam paket, ki se pri vstopu v državo izven EU in pri izbiri partnerskega omrežja takoj vklopi opcija za tujino izven EU in lahko za 4,99 eur koristim 1GB prenosa podatkov. Sicer pa je sodobna Kitajska dobro pokrita z wifijem. Lahko greste v kakšen velik nakupovalni center, kavarno, restavracijo s hitro prehrano, k frizerju, na masažo in se potem tam povežete na internet.
Sporazumevanje: na Kitajskem (celini) je uradni jezik mandarinščina. Ljudje po celi državi govorijo v različnih dialektih, ki se med sabo razlikujejo veliko bolj, kot se razlikujejo na primer hrvaščina, slovenščina, srbščina, ruščina… V Šanghaju na primer govorijo povsem svoj dialekt, ki ga na primer prebivalci Pekinga ne razumejo. Sporazumevanje med njimi tako poteka v uradnem jeziku, mandarinščini. Angleščino v povprečju govorijo za silo v velikih mestih. Ni lahko naključno naleteti na osebe, ki govorijo solidno angleščino. Naj vas ne spravi v jezo prodajalec v kakšnem McDonaldsu, ki ne razume, kaj enostavnega mu govorite v angleščini. Raje jim pokažite na slike. Tudi taxisti, avtobusni vozniki, prodajalci na železniških postajah ne govorijo dobro angleško. Raje se vnaprej pripravite, sploh pa si kakšne naslove sprintajte ali zapišite tudi v pismenkah, ker se kaj lahko zgodi, da do željenega kraja ne boste prišli, če imate naslov zapisan samo v latinici.
Vsem tistim, ki ne govorite kitajsko pa priporočam kratek tečaj Popotniške kitajščine- pri meni seveda. 🙂
Kitajska valuta in menjava: slovenske banke ne menjajo yuanov (oznaka tudi RMB) in zato jih boste lahko dobili šele na Kitajskem. Sama ne obiskujem in ne iščem menjalnic, pač pa raje dvignem večjo vsoto kar na bankomatih. Je provizija, a rajši plačam to, kot zgubljam živce z iskanjem in preračunavanjem pri menjalnicah. Najbolj pogosto sem dvigovala denar na Bank of China, China Construction bank ter Agricultural Bank of China.
Namestitev: hoteli in namestitve na Kitajskem morajo sedaj imeti licenco za sprejem tujcev. Meni se je zgodilo, da sem kar vkorakala v enega izmed hotelov povprašat, če imajo prosto sobo, pa so me že takoj zavrnili. Sprva sem mislila, da sem jim šla na živce samo zato, ker sem tujka in so si to z licenco izmislili, kasneje pa sem ugotovila, da je to res in marsikdo raje zavrne tujca kot da ima nato težave z lokalnimi oblastmi. Priporočam vnaprejšnjo rezervacijo preko bookinga, sicer pa boste potrditve o namestitvah potrebovali že pri obrazcu za vizo.