Kitajsko provinco Hainan, kamor spada tudi priljubljen kitajski otok Sanya, lahko sedaj obiščete brez kitajske vize, z veljavnim potnim listom (najmanj 60 dni), za 30 dni. Ker sicer ne vem, kdaj boste brali ta blog, svetujem, da najbolj realne podatke preverite s kitajsko ambasado, za vsak slučaj (Kitajska ambasada v Sloveniji)
Provinca Hainan spada v subtropsko podnebje in je tik nad Vietnamom. Do Hainana lahko pridete na več načinov, najbolj zanimiv je gotovo ta, da z vlakom pripotujete do pristanišča, potem pa cela kompozicija zapelje na trajekt (pozor- v tem primeru potrebujete vizo, ker se na vlak lahko vkrcate v Guangdongu, kjer pa vizo potrebujete. Tudi če kombinirate vlake iz Hong Konga, za kamor prav tako ne potrebujete vize, boste pa prav tako potrebovali veljavno kitajsko vizo zaradi vožnje skozi druge kitajske kraje, kjer je viza nujna).
Na Hainan pa lahko tudi priletite z avionom. Najboljša varianta je preko Hong Konga, saj tudi za HK ne potrebujete kitajske vize. 😉
Kljub temu, da Hainan oglašujejo kot ‘kitajski Havaji’, ga ne priporočam tistim, ki bi radi imeli ležerne in sproščujoče počitnice na enem kraju.
Že res, da boste tam našli lepe plaže in da lahko tam tudi surfate (bolj primerno za začetnike), a v resnici je Hainan tako zanimiv, da je primeren za ljudi, ki na počitnicah iščejo nove izkušnje in dogodivščine. Tudi tujih turistov tam še ni tako veliko, kot jih lahko najdete v Šanghaju ali v Pekingu, zato je to potovanje zares primerno le za ljudi, ki si dovolijo, da se s potovanj vrnejo z manj predsodki in večjo širino v poznavanju sveta in kulturnih običajev.
V primeru, da vas je zamikalo potovanje na Hainan, mi lahko kadarkoli pišete na email (katarina.birtic@hotmail.com), kličite pa me v spodobnih urah za klice. :)).
V juliju planiram tudi organizacijo potovanja na Hainan za manjšo skupino (do približno 14 ljudi), saj bosta na potovanju z vami lahko tudi dva moja dobra prijatelja, Peter in/ali Bella. 🙂
Če pa želite potovati v lastni režiji, vam lahko pomagam (o) z nasveti, pripravo programa, rezervacijam namestitev, izletov in prevozov ter svetovanjem (vključno z informacijami, kako poteka plačevanje na Kitajskem in katere aplikacije potrebujete).
Za vse, ki vas zanima, kako lahko vlak zapelje na trajekt, vam za konec prilagam še video:
– Imam dolgoletne in bogate izkušnje o Kitajski
– Izkusili boste edinstveno kulinarično- jezikovno doživetje, ki ga ne morete nikjer drugje v Evropi
– Vklopili boste vse čute, ki vas bodo popeljali v čudoviti svet kitajske kulinarike in kulture
– Spoznali boste raznoliko kitajsko hrano, ki je navadni evropski gostje ne poznajo
– Naučili se boste besede in izraze v kitajščini, s katero boste lahko očarali svoje bližnje in osebje v restavraciji ob vsakem vašem obisku
– Dobili boste priročno brošuro z vsemi pomembnimi besedami in besediščem, s katerim boste lahko naslednjič v kitajski restavraciji hrano naročili kar sami
– Za vsakega obiskovalca pripravim darilo
Komu je obisk namenjen?
Interaktivno učenje o kitajski kulinariki, jeziku in kulturnih specifikah je namenjeno prav vsem, še posebej pa vsem tistim, ki:
– V kitajski restavraciji naročate vedno eno in isto
– Vas zanima različna kulinarika in bi radi izvedeli, kako raznolika je kitajska kuhinja
– Pogrešate potovanja in spoznavanje novih ljudi
– Bi se radi naučili osnovnih izrazov v kitajščini, da boste naslednjič lahko naročili v kitajščini kar sami
– Bi radi navdušili prijatelje in poslovne partnerje s poznavanjem kitajske kulinarike in bontona
– Vas zanima, kaj jedo ugledni kitajski gostje
– Bi radi naročili jedi, ki jih ni na menijih v kitajskih restavracijah v Sloveniji, na Kitajskem pa so zelo znane in priljubljene
– Vas zanima Kitajska, a nimate časa in volje za daljši tečaj kitajskega jezika
Kako obisk kitajske restavracije poteka?
– Najprej se spoznamo med sabo, nato odidemo do rezervirane mize.
– Pozdravi in sprejme nas kitajsko osebje
– Predstavimo vam jedi, ki jih ponavadi naročajo ugledni kitajski gostje, ki obiščejo izbrano restavracijo in
z vašo izbiro in pomočjo osebja izberemo jedi.
– Med čakanjem na jedi vam razložim o kitajski geografiji, kulinaričnih specifikah ter jezikovnih in kulturnih značilnostih Kitajske in kitajskega prebivalstva
– Razložim vam tudi vse o osnovah bontona, pravilnem obnašanju za mizo in o tem, kaj so primerne in kaj neprimerne oblike obnašanja med kitajskimi prijatelji in partnerji.
– Vsak izmed udeležencev pove nekaj stvari o sebi, da se bolje spoznamo.
– Ob koncu vsak gost dobi posebno darilo.
Koliko časa obisk traja?
Obisk traja dve polni uri (18:00-20:00)
Kaj je vključeno v ceno?
– Hrana- toliko jedi, kolikor je prijavljenih oseb (naročamo na kitajski način)
– Pijača- ena pijača po izbiri na osebo
– Obilica novega znanja o Kitajski, kitajski kulinariki, poslovnem in osebnem bontonu
– Darilo
Lokacija: Kitajski vrt, Vodnikova cesta 240, Ljubljana
Sprejemam vpis v novi začetni tečaj kitajskega jezika in kulture.
S 40- urnim začetnim online tečajem začnemo v ponedeljek, 4.10. ob 18h.
Tečaj bo potekal vsak ponedeljek, po dve šolski uri (do 19:30), do predvidoma sredine/konca februarja 2022.
Učili se bomo osnov jezika; pisanje kitajskih pismenk, izgovorjavo ter branje. Razložila vam bom glavne kulturne specifike, ki jih je treba poznati za dolgotrajne odnose in dober medkulturni dialog.
Na koncu tečaja boste imeli po vsej verjetnosti drugačen pogled na svet, znali pa boste prebrati in razumeti tudi tale sestavek:
Zelo pomembno: vsem, ki se boste prijavili do konca septembra, pa ‘častim’ kosilo ali večerjo v kitajski restavraciji. :)
加油!
Cena 40- urnega tečaja:
90 eur na mesec (skupno 5 obrokov) ali v enkratnem znesku 450 eur.
Cena vključuje:
novo znanje o kitajskem jeziku in kitajskih kulturnih specifikah
novo znanje o kitajski geografiji in kitajski kulinariki
novo znanje o vljudnosti pri poslovanju in delu s kitajskim trgom
učni material (vam ga dostavim po pošti, osebno in po emailu)
aktualne informacije in nasvete
nasvete za potovanje in obisk Kitajske
večerjo v kitajski restavraciji- samo za prijave do 30.9. 2021
Prijave in več informacij:
katarina.birtic@hotmail.com
041 955 708
Učila vas bom:
Katarina Birtič, univ. dipl. sinologinja in sociologinja kulture, z dolgoletnimi izkušnjami v poučevanju kitajskega jezika in dokončanim pedagoško- andragoškim izobraževanjem na FF. 🙂
V sodelovanju z Visit Beijing in marketinško agencijo Dragon Trail vabimo vse profesionalce v turizmu, popotniške bloggerje in ljubitelje Kitajske, da se preko njihove izobraževalne platforme udeležite brezplačnega online treninga o Pekingu kot destinaciji.
Online izobraževalni trening je že pripravljen; sestavljen je iz treh sklopov:
Fact packs, kjer je več pisnih tematik s kvizom; na primer kulinarični Peking, luksuzni Peking, Peking za družine, Zimski Peking in prihajajoče zimske olimpijske igre, Peking za FIT,…
Webinarji z različnimi tematikami
Product catalogue; z zelo uporabnimi informacijami in kontakti za planiranje potovanj po Pekingu
Zaradi izjemnega zanimanja sem za svoje vrhniške sokrajane pripravila počitniške delavnice in mini tečaje kitajskega jezika in kulture.
Kratki tečaji so namenjeni spoznavanju osnov jezika in kulture. Jezik in kultura bosta predstavljena skozi igro in na zabaven ter sproščen način.
Jeseni bodo razpisani daljši jezikovni tečaji za otroke in odrasle- tokratni mini tečaji so tako izvrstno izhodišče za to, da odrasli in otroci ugotovijo, kako kitajščina zveni in kako si jo lahko naučimo ter zapomnimo za zmeraj. 🙂
A) Kratek tečaj kitajskega jezika in kulture za otroke
(starostna skupina: 10- 15 let) 10-urni mini tečaj; predstavitev jezika in kulture Termin: 28.6. – 2.7. 2021, od 10:00- 11:30, vsak dan Lokacija: Vrhnika v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja (učilnico sporočim nakdando vsem prijavljenim)
2 šolski uri na dan Cena: 150 eur/oseba; za zgodnje prijave do 20.6. 2021 100 eur/osebo
Minimalno število prijavljenih: 3
B) Kratek tečaj kitajskega jezika in kulture za otroke
(starostna skupina od 6-9 let) 6-urni mini tečaj; predstavitev jezika in kulture
Termin: 28.6.- 14.7. ob ponedeljkih in sredah 16:30- 17:15 Lokacija: Vrhnika v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja (učilnico sporočim nakdando vsem prijavljenim) Cena: 90 eur/oseba; za zgodnje prijave do 20.6. 2021 60 eur/osebo
Minimalno število prijavljenih: 3
C) Kulturna delavnica kitajskega jezika in kulture za družino
Datum: sobota, 3.7. 2021 od 10h- 12h Cena: 70 eur; za zgodnje prijave do 20.6. 50 eur za družino Lokacija: Vrhnika v prostorih Osnovne šole Ivana Cankarja (učilnico sporočim nakdando vsem prijavljenim)
Minimalno število prijavljenih: 3 ‘pari’
Prijave in več info;
katarina.birtic@hotmail.com
041 955 708
Alma Karlin je moja najljubša slovenska pisateljica, pravzaprav jo imam za pravo vzornico, kar se tiče pisanja, potovanj in učenja novih jezikov.
V zadnjem letu sem pogrešala potovanja veliko bolj, kot ponavadi. Še nikoli ni med obiskom druge države minilo toliko časa, kolikor mineva sedaj, zato si z Alminimi zgodbami pomagam nahraniti svojega popotniškega duha. 🙂
Med pogovori s prijatelji in svojimi sledilci sem ugotovila, da je med nami veliko takih, ki smo si podobni, zato sem se odločila, da za nas organiziram posebni dogodek, kjer se bomo lahko končno srečali v živo, pokramljali o pisateljici, o Aziji in potovanjih ter pojedli nekaj dobrega. 🙂
Kaj?
Skozi Almine zgodbe v Azijo; literarni sprehod po Celju
Kdaj?
22.5.2021 ob 9h v Celju zaključeno
5.6. 2021 ob 10h v Celju potrjeno
12.6.2021 ob 19h v Celju; zbiramo prijave
Za zaključene skupine ob predhodnem dogovoru so na voljo tudi drugi termini.
Minimalno število za izvedbo: 6 oseb
Kaj je vključeno:
Predstavitev osebnosti Alme Karlin in njenega delovanja v Celju
Sprehod po centru mesta mimo glavnih točk, povezanih z življenjem Alme Karlin, poudarek na njeni povezavi z Azijo
Obisk starega mestnega jedra Celje
Vstop v Pokrajinski muzej v Celju in ogled stalne razstave s predmeti Alme Karlin
Almina enolončnica (po receptu japonske jedi ramen); možnost izbire med opcijo z rakci ali s piščancem ali z zelenjavo
Strokovno vodenje
Interaktivno predavanje o Aziji, Kitajski, kitajskem jeziku in kulturi, ki ga bom vodila sinologinja Katarina Birtič. Tudi Alma se je namreč učila kitajsko; in jaz vas bom naučila napisati nekaj kitajskih pismenk, povedati nekaj kitajskih stavkov in vam predstavila nekaj kulturnih specifik. 🙂
Ogled razstave: Kaj počne tukaj samuraj
Lastni prevoz.
Cena: 48 eur/oseba
Komu je izlet namenjen?
Vsem, ki pogrešate potovanja, vsem ljubiteljem odlične pisateljice Alme Karlin, ljubiteljem dobrih zgodb, literature in seveda vsem ljubiteljem Azije. 🙂
Prijave in več informacij:
katarina.birtic@hotmail.com
Peter Zupanc. Preden sem prišel na Kitajsko, sem počel marsikaj. Dobrih dvajset let sem bil filmski kritik, obenem pa tudi – krajši čas – programski vodja Mestnega kina Metropol v Celju. Ukvarjal sem se s scenaristiko, in pisal romane. (Knjiga Tri je leta 2001 izšla pri Mladinski knjigi). Ko sem leta 2007 prvič prispel na Kitajsko, sem kmalu organiziral zbiranje denarja za šolanje otrok iz revnih predelov Kitajske. Preselil sem se leta 2010. Odtlej sem objavil še tri knjige, najprej je tu bila Obešanje zmajeve glave, ki je predvsem zbirka potopisnih zapisov iz mojih prvih let v Guangxiju. Potem je tu knjiga Kitajska, dežela razdalja in jaz, kjer najprej napišem, da Kitajsko predvsem opredeljujejo številke tako v smislu ljudi kot kilometrov, potem pa se moja pripoved loči – po eni strani pišem, kako sem se jaz soočal s temi številkami, obenem pa pišem o tem, kako je to soočanje videti s strani “navadnega Kitajca”, od odraščanja do zrelosti. Letos sem objavil Leto podgane, ki je knjiga o doživljanju covid-19 na Kitajskem.
Z Lui Ying oziroma Bello sva se spoznala leta 2014, poročila sva se leta 2017. Je iz Nanninga, čeprav po rodu iz sosednje province Hunan. Premore diplomo etnologinje in dela kot neke vrste vodja projektov. Pravi , da moram omeniti, da je ljubiteljica hrane tj. foodie, in pri potovanjih bi verjetno najraje imela, če so takoimenovana “jej, jej, jej!” oziroma “eat eat eat” potovanja. (Pa to ni povsem res, ker ima izredno rada odhode v neznano.)
Potovanja so najina stalnica. Sam sem najprej itak prišel na Kitajsko predvsem zato, da bi potoval. Od leta 2010 naprej sem opravil vsako leto najmanj dvanajst relativno daljših poti, predvsem po “moji” avtonomni pokrajini Guangxi. Hotel sem jo spoznati “od spodaj navzgor”, imeti občutek za njeno geografijo in okoliščine. Z Bello sva se v resnici zbližala na enem takšnih potovanj, v Rongshui (dolga zgodba, a bilo je precej divje).
V bistvu je tudi prijateljstvo z najino soorganizatorko, Katarino, del popotniških zgodb – spoznal sem jo preko zvez, in potem je to navidez krhko dekle neke noči sama prišla v Nanning, da je izpolnila dogovor in odšla delat kot učiteljica v meni izredno ljub Longlin, poln etničnih skupin, v okolje, kamor zaide le malokateri tujec. Pravi, da ji izkušnja pomeni veliko in da jo je spremenila. Jaz sem sprva bil srečen, da me ni obtožila poskusa prodaje nekam, kjer bi blondinke poročili na prvi pogled.
Nama potovanja pomenijo nekaj izredno intimnega; ena od poant je, da si bolj ali manj nekje sam in se moraš znajti. A obenem sva se pričela zavedati, da moderna doba lahko nudi “sodelovanje” pri potovanjih na drugačne načine. (Ne le zaradi covida, čeprav tudi zaradi tega). In da tehnologija omogoča, da je potovanje lahko skreirano kot neke vrste potopisno predavanje.
Obenem sem se pričel zavedati, da tako veliko na en ali drug način izrazito profesionalnih ali umetniških predstavitev posameznih dežel pride na internetna omrežja preko Youtubea, Tiktoka, kitajskega Bilibilija in podobnih medijev, in to zastonj – in vedno manj mi je bilo jasno, zakaj je to zastonj. Kot da ni vredno nič. Natančneje rečeno, kot da kar dve plati dogajanja nista vredni nič. Naša pozornost je, kot pravijo mnogi, ki pišejo in mislijo o sodobni tehnologiji, ena najdragocenejših stvari na svetu. Zakaj se ne bi povsem zavestno odločili, čemu in zakaj namenimo pozornost, in za to plačali direktno (in torej zanemarili narek algoritmov); in po drugi strani, zakaj bi kreativni posameznik moral čakati, da postane najprej slaven zaradi sreče in vztrajnosti ponujanja klikanja, in se šele potem preživlja s svojo kreacijo – če pa lahko dobro in posebno, z izkušnjami pretkano vsebino ponudi tistim, ki se zavedajo dragocenosti le te?
Spraševal sem se, ali bi sam plačal za tak način potovanja, in prišel do zaključka, da ja, če bi le imel dovolj denarja, in časa, in če bi zaradi kateregakoli vzroka bil manj mobilen. Kajti čeprav ne bi bil zadovoljen moj vsak čut – recimo čut vonja, dotika – in čeprav ne bi doživljal radosti iznajdevanja rešitev v čudnih okoliščinah – bi mi tovrstno potovanje vendarle nudilo zadovoljitev radovednosti, možnost spraševanja in dognanja, in obenem soavtorstvo nečesa, kar sem pomagal oblikovati.
Vstopnice za zimske olimpijske igre v Pekingu 2022 bo mogoče kupiti v kratkem oziroma okvirno eno leto pred začetkom olimpijskih iger.
Prodajali jih bodo preko Alibabe Group na njihovi strani za vstopnice. Tisti, ki imate kitajski bančni račun, pa boste lahko vstopnice kupili tudi preko uradne spletne strani Beijing 2022.
Cena vstopnic bo okvirno od 50 yuanov (malo manj kot 7 eur na današnji dan 😉 ) do 4882 yuanov (632,22 eur na današnji dan).
Za tuje obiskovalce bo možno kupiti vstopnice tudi preko drugih partnerjev, zato mi lahko pišete in sporočite, če vas nakup in obisk za katero od disciplin zanima.
Pri planiranju pa ne pozabite spremljati ukrepov in navodil pristojnih inštitucij glede pandemije. Težko verjamem, a vseeno močo upam, da bodo karanteno do olimpijskih iger povsem odpravili.
Zelo sem radovedna, kako bodo vse skupaj pripravili in organizirali, da bo vse skupaj potekalo čimbolj uspešno in zmagovito.
Podrobnejše informacije bodo objavljene tudi na tej spletni strani.
Zima se v Sloveniji počasi, a vztrajno poslavlja. Mene pa te dni zanima, kako poteka organizacija zimskih olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto v Pekingu.
Pred kratkim sem se v okviru izobraževanja pri pekinškem mestnem uradu za kulturo in turizem udeležila tečaja in ena izmed tem so tudi zimske olimpijske igre. Če se želite podrobno naučiti o Pekingu tudi vi, se lahko vpišete v brezplačne online treninge, kjer se boste skozi self-learning materiale in kvize učili o zimskih olimpijskih igrah, skritih točkah Pekinga ter mnogo mnogo več. Trening je posebej primeren za vse blogerje, profesionalce v turizmu, družine ter individualne popotnike, ki se nameravate v prihodnosti odpraviti v čudovito kitajsko prestolnico. Link do vpisa na trening:klik.
Sedaj pa vam predstavljam nekaj osnovnih informacij o pekinških zimskih olimpijskih igrah 2022, ki vam bodo dale pravi uvid v to, v kakšnih razsežnostih poteka organizacija takšnega mednarodnega dogodka.
Leta 2022 (če bodo svetovne in zdravstvene razmere dopuščale) bo Peking gostil zimske olimpijske igre. S tem bo mesto postalo prvo in edino mesto na svetu, ki je oziroma bo gostilo tako poletne kot tudi zimske olimpijske igre.
Potekale bodo od 4. februarja do 20. februarja 2022, obiskovalci in tekmovalci pa ne bodo imeli prilike uživati le v zimski tekmovalni sferi, ampak bodo lahko doživeli tudi kulturne in tradicionalne kitajske dogodke, ki bodo potekali tudi v okviru praznovanj kitajskega (lunarnega) novega leta.
Kitajska bo namreč 1. februarja 2022 vstopila v novo leto, praznovanja ter tradicionalni dogodki pa bodo potekali še 15 dni po tem. Obdobje praznovanja praznika pomladi se bo zaključilo 15. februarja s festivalom lantern in zelo sem že radovedna, kako bodo vse to doživljali tudi tekmovalci.
V okviru zimskih OI bo v Pekingu in okolici potekalo 109 dogodkov, prvič pa bodo potekala tudi tekmovanja v povsem novih špotnih disciplinah: ženski monobob, mešana moštvena tekmovanja, snowboard cross, itd.
Tekmovanja bodo potekala na treh lokacijah: na območju centralnega Pekinga, v Yanqing okrožju ter na območju severozahodno od Pekinga, v mestu Zhangjiakou v provinci Hebei.
Centralni Peking
Beijing Olympic Green, športni kompleks, ki je bil center poletnih olimpijskih iger v Pekingu 2008, bodo kitajski organizatorji leta 2022 ponovno uporabili za otvoritvene in zaključne ceremonije za zimske olimpijske igre. Prav tako bodo tam potekale tekme v hokeju, curlingu ter v hitrostnem drsanju.
Na tem področju vzpostavljajo tudi eno izmed večih zimskih olimpijskih vasi.
Kompleks Olympic Green je od leta 2008 prava turistična in arhitekturna atrakcija za obiskovalce Pekinga. Do njega se lahko pripeljete z metrojem (liniji 8 in 15). Na tem območju je tudi pekinški državni stadion (Beijing National Stadium), ki je po svetu poznan tudi kot Ptičje gnezdo (The Bird’s Nest). Na letni ravni kompleks obišče več kot 2 milijona obiskovalcev.
Po mojem mnenju je eno najbolj zanimivih prizorišč Shougang park, kjer se je v nedavni preteklosti nahajala tovarna jekla. Zaradi ekoloških ukrepov in skrbi za čistejše okolje ter priprav na poletne olimpijske igre 2008 so tovarno zaprli leta 2005, sedaj pa je na tem področju prenovljen in prilagojen kulturni in športni center.
Z enega izmed ogromnih dimnikov so potegnili in zgradili valovito progo, kjer bodo potekala tekmovanja v freestyle smučanju in bordanju. Njen najvišji del je visok 60 metrov, proga pa je dolga 164 metrov.
Kapacitete in objekte v Shougang parku bodo po koncu zimskih olimpijskih iger uporabili za namestitvene objekte, kulturne prostore, nekatere pa bodo oddajali tudi v najem.
Yanqing okrožje
Yanqing se nahaja v predmestju Pekinga in je turističnim obiskovalcem Pekinga bolj poznan zaradi enega izmed najbolj znanih izhodišč za obisk kitajskega zidu – Badaling območja.
Yangqing bo gostil tekmovanja v alpskem smučanju, skeletonu, bobu ter sankanju.
To prireditveno območje se nahaja približno 90 kilometrov severozahodno od Pekinga, do tam pa lahko pridete s hitrim vlakom v 20- ih minutah. Če se vam to zdi prehitro, lahko do tja pridete tudi z avtom ali taksijem, vožnja pa bo trajala približno eno uro.
Olimpijsko vas na tem območju bodo po koncu iger preoblikovali v 4 in 5- zvezdične hotele.
Mesto Zhangjiakou v provinci Hubei
V zadnjih dvajsetih letih je Chongli okrožje v mestu Zhangjiakou (provinca Hebei) postalo zibelka alpskega smučanja in bordanja na Kitajskem. V času zimskih olimpijskih iger organizatorji na tem območju planirajo izvedbo smučarskih in borderskih dogodkov, med drugimi tudi tek na smučeh.
V preteklosti je potovanje iz Pekinga do Zhangjiakou-a s klasičnim vlakom trajalo tri do štiri ure (razdalja med mestoma je malo manj kot 200 km), z odprtjem proge za hitri vlak leta 2019 pa iz pekinške severne železniške postaje do cilja pripotujete le v 50- ih minutah.
Tekmovalci se bodo do območja lahko pripeljali tudi po avtocesti, ki so jo zgradili prav za namen iger in so jo odprli januarja 2020. Na tem območju ne bo cestnin, s čimer bodo tekmovalcem in ostalemu osebju omogočili, da bodo potovali karseda hitro (po planih naj bi potrebovali približno tri ure z avtom do olimpijske vasi na tem območju).
Konec novembra 2020 so z letališča Daxing v Pekingu vzpostavili tudi direktno avtobusno linijo do mesta Zhangjiakou.
Kitajski državni center za smučarske skoke in polete, ki je prav tako vzpostavljen v mestu Zhangjiakou, ima vzdevek Snežni Ruyi. Ruyi je namreč kitajska beseda za simbolni predmet, ki prinaša srečo. Po koncu iger bodo Peak Club, ki se nahaja na vrhu tega objekta, preoblikovali v restavracijo s panoramskim pogledom, ki bo lahko sprejela do 500 gostov.
Prihodnjič: Nastanitve v času zimskih olimpijskih iger v Pekingu
Peter Zupanc je človek, ki mi je pomagal pri iskanju dela in koordinaciji, ko sem leta 2013 sama odpotovala na Kitajsko. Takrat sploh še nisem vedela, kako odličen pisatelj je in kako zelo me bodo njegova dela in pisanja navdihnila.
Januarja 2021 je izdal še eno knjigo o Kitajski, ki ponuja povsem ‘insiderski’ pogled na situacijo in spopadanje s covidom na Kitajskem in po svetu. Zapisi v knjigi si sledijo kronološko, začne se z januarjem 2020 in kočna z decembrom 2020. Med zapisi boste našli tudi pričevanja, izjave in komentarje lokalnega kitajskega prebivalstva na spopadanje s covidom, odlična pa je tudi realna primerjava glede ukrepov v Sloveniji in po svetu.
Knjiga je izjemno kvaliteten doprinos k boljšemu razumevanju celotne nove svetovne situacije in jo priporočam v branje vsem, predvsem pa tistim, ki se sprašujete naslednja vprašanja:
Kako je Kitajska uspešno zajezila širjenje okužbe z novim korona virusom?
Ali na Kitajskem zares nimajo več okuženih in novih primerov?
Kaj pomeni pravi lockdown oziroma zakaj jaz pravim, da v Sloveniji in Evropi sploh nismo doživeli pravega lockdowna.
Na kakšen način je Kitajska virus zajezila na podeželjih in na kakšen način v mega velemestih?
Kaj bi se Evropa lahko naučila od Kitajcev, pa se na žalost noče… :S
Zakaj virus ni teorija zarote?
Zakaj me boli glava, ko slišim komentarje v smislu, da smo v Sloveniji naredili vse za zajezitev virusa.
Zakaj menim, da bi si evropske države lahko v primeru svetovnih epidemij lahko ukrepe na Kitajskem in v nekaterih drugih azijskih deželah vzele za zgled.
Intervju s Petrom Zupancem in več o knjigi si lahko preberete tudi na tej povezavi: klik.
Knjigo lahko kupite in naročite pri meni (email, navadna pošta (hehe), telefon, instagram, fb)…