Korea, Koreja, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Uvozni davki in dajatve za rojstnodnevne in praznične pošiljke

Spomnim se, ko sem v najstniških časih imela dopisovalke in dopisovalce s celega sveta in vsakič sem se razveselila, ko sem dobila pošto. Dandanes pa me ob novici, da je nekdo poslal nekaj zame, zaboli glava.

Nisem si mislila, da bom kdaj morala plačati dajatev zato, ker mi je nekdo poslal darilo za rojstni dan. Glede na to, da sem sedaj sestavni člen mlade družine in imam tasta in taščo v Južni Koreji, vsake toliko časa dobimo v Slovenijo različne poštne pošiljke.

Da ne bo pomote- znam vnaprej brati splošne informacije, ki jih je FURS objavil na svoji spletni strani, a vendar nikoli ne vem, kaj bo to pomenilo v praksi. Naivno sem tudi mislila, da so dajatve in davki namenjeni in upravičeni za pošiljke, ki bi jih na primer naročila in kupila preko spletnih trgovin iz držav tretjega sveta.

Že tu se bom spotaknila z manjšim zaznamkom- Južna Koreja- država tretjega sveta? Huh, mi gredo kar lasje pokonci…

Že pred časom se je namreč na carinski pošti zataknilo z eno od pošiljk, ki so mi jo poslali iz Južne Koreje in je vsebovala stvari, ki sem jih kupila in plačala v Koreji. Predmeti so bili sestavljeni iz manjše količine (šest produktov) kozmetičnih izdelkov, ki sem jih namenila za svojo osebno rabo in za to, da bi morda kakšnega izmed njih podarila prijateljicam.

Na carini so pošiljko zadržali in zahtevali, da pokažem račun za omenjene izdelke. Seveda je trajalo nekaj dni, da sem se uskladila s taščo in mi je poslala vse, kar so zahtevali cariniki. Z dostavljenim vseeno niso bili zadovoljni in z VELIKIMI TISKANIMI črkami napisali, da cena na računu ni realna cena.

Praskala sem se po glavi in se spraševala, zakaj ne verjamejo računu, ki sem ga dostavila za omenjene izdelke in kaj je za njih realna cena. Po več kot enotedenski izmenjavi sporočil in zahtevanih podatkov, ki sem jih morala dostaviti o izdelkih, so mi obračunali visoke stroške skladiščenja, uvoznih dajatev in davkov pa ne.

Pred kratkim pa je možev prijatelj poslal pošiljko, ki jo je namenil kot darilo za moj rojstni dan. V pošiljki je bilo šest knjig in pošiljatelj, iz Južne Koreje seveda, je označil, da imajo vrednost devetdeset dolarjev.

Ne mož ne jaz nisva bila seznanjena vnaprej, da je prijatelj to poslal na naš slovenski naslov in presenečena sem bila, ko sem dobila iz carinske pošte obvestilo, da naju čaka pošiljka, ki je predmet carinskih oziroma uvoznih postopkov. Tudi tokrat so zahtevali račune in dokaze o pravi ceni darila, a so bili bolj razumevajoči kot prejšnjič. Razumeli so sicer, da je pošiljka darilo in računov nimam, a so me seznanili z novim dejstvom, da se pošiljkam, ki so namenjene za darilo in imajo vrednost več kot 45 evrov, obračunajo dajatve. Zdelo se mi je, kot da se nekdo dela norca iz mene in si vsakič izmislijo novo pravilo in člen, da lahko nekaj zaračunajo.
Z zaposlenim iz carinske pošte sem si izmenjala nekaj emailov in pisno sem morala potrditi, da bom plačala dajatve in tako sem slovenski državi za prejem svojega rojstnodnevnega darila plačala nekaj več kot dvajset evrov dajatev.

Imela sem še nekaj vprašanj in komentarjev za uslužbenca carinske pošte, a me je le ta napotil, da naj se po konkretne odgovore obrnem na FURS.

Iz tam so mi sicer v zelo kratkem času odgovorili z nekaj copy/paste členi in linki:

Posredujemo Vam povezavo v kateri boste našli odgovore oziroma pojasnila v zvezi z pošiljanjem daril.

https://www.fu.gov.si/carina/podrocja/postni_promet/

Dodatno pa pojasnjujemo:

Glede oprostitev carinskih dajatev govori UREDBA SVETA (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL EU L 324 z dne 10.12.2009) in sicer v členih  od 25 -27 . Če izpolnjujete ta pogoj ste oproščeni tudi uvoznega DDV na podlagi 7. točke prvega odstavka 51. člena Zakona o davku na dodano vrednost.

V primeru, da pošiljka presega 45,00 EUR ste v skladu z zgoraj navedeno uredbo oproščeni carinskih dajatev do 150,00 EUR (23. člen uredbe). Plačati pa morate uvozni DDV.  

Upam, da smo Vam odgovorili na vprašanje.

Kmalu zatem sem dobila še dodatno pojasnilo:

Pozdravljeni.

Pri pojasnilu glede oprostitve pogoj za oprostitev uvoznega DDV sem vas v skladu z spodaj označenim členom ZDDV pozabil opozoriti, da je pogoj oprostitve uvoznega DDV če pošiljka ne presega 22,00 EUR, se pravi če izpolnjujete pogoj za oprostitev carinskih dajatev se DDV obračuna, če pošiljka presega vrednost 22,00 EUR.

Hvala za razumevanje.

Sedaj pa naprošam vse bralce, če mi lahko kdo razloži vse skupaj v praksi. Sem po tem povprašala tudi FURS, pa še čakam odgovor.

Naj rečem svojim korejskim prijateljem, naj nam ne pošiljajo daril, ki so vredni več kot 22 eur? Ali 45 eur? V katerem primeru mi bodo obračunali uvozni DDV in dajatve? Ali kdo to razume? Kako naj vem, koliko bom plačala, če me bo nekdo naslednjič želel obdarovati iz Koreje? Ali mi kdo lahko tudi pojasni, kam gredo dajatve in uvozni ddv? Kje bo vidnih mojih dvajset evrov?

Novoletni prazniki bodo kmalu tu, mene pa že zdaj boli glava od računanja in razmišljanja, ali naj sploh sprejmem darila ali naj jih raje zavrnem?

O tem, da obravnavajo slovenske inštitucije in uradni organi Južno Korejo kot državo tretjega sveta pa raje kdaj drugič.

Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Ob koncu potovanja po Kitajski- vrnitev domov (tretji del)

Kitajski yuani in preostanek denarja: na Kitajskem imate povsem razumen izgovor, da zapravite vse (seveda le yuane), kar jih mate. V Sloveniji kitajske valute ne morete zamenjat za evre. Če kljub temu domov prinesete nekaj yuanov in ne želite vsega obdržati za spomin, lahko povprašate svoje prijatelje ali pa druge popotnike preko FB skupin ali forumov, ali se nemara kdo od njih v kratkem podaja na Kitajsko.

Sumljivi in prepovedani izdelki: verjamem, da boste na svojem potovanju po Kitajski v kakšni izmed klasičnih ali bolj specializiranih trgovinah in lekarnah videli nenavadne reči, ki so verjetno nekoč bili del živega bitja, sedaj pa so posušeni ali namočeni v delih ali celoti nahajajo v nekakšnem kozarcu za vlaganje. Največkrat so to kače, kuščarji, morski konjički, deli rogovja, šap ali pa celo notranji organi. Kozarec si seveda lahko ogledate od blizu, a nakup res močno odsvetujem, ne glede na to, kakšne bolezenske težave in tegobe lahko odžene z uporabo izbranih sestavin. Vnos tovrstnih reči v evropske države je strogo prepovedan.

Urejanje slik, videev in spominov: čeprav sem bila na Kitajskem že večkrat, pa sem samo enkrat tudi natisnila klasične slike. Kljub temu, da imam veliko paranojo pred izbrisom slik in si jih večkrat kopiram na različne zunanje diske in usb ključe, bi si želela, da bi bila bolj vestna glede urejanja slik. Ne samo, da priporočam, da si vsaj nekaj izbranih slik pretvorite v fizično obliko, ampak si lahko dobro in temeljito uredite tudi mape na računalniku. Jaz si skušam urejati in razvršati slike na podlagi mest, znotraj tega pa na podlagi dogodkov. Vendar je to slednje precej zamudno.

Objave na družbenih omrežjih: zdaj, ko ste zapustili Kitajsko imate ponovno nemoten dostop do zahodnih družbenih omrežij. Svoje vtise in slike lahko tako delite tudi na FB, IG, YT,… Če pa imate kakšno posebno zgodbo, izkušnjo ali nasvet, ki se vam zdijo primerni za objavo na Po tujem potuem blogu, pa me lahko nemudoma pokličete ali pošljete email. 🙂

Kitajska, Organizacija, Potovanje, sejem, Uncategorized

Predstavitev kitajskih podjetij v Ljubljani

V Ljubljani se bodo 29. In 30. avgusta predstavila kitajska podjetja, ki si želijo poslovno in trgovinsko sodelovati s slovenskimi podjetji. The Shanghai Fair 2019, kot je uradno ime dogodka, bo potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več kot 110 podjetij s Kitajske se bo predstavljalo na več kot 4000 kvadratnih metrih. Med udeleženci bodo tudi svetovno priznana kitajska podjetja, med drugimi Warrior rubber shoes, Daketang Teahouse in GW Industry.

Največji poudarek bo na predstavitvi tekstilnih izdelkov in tekstila, IKT in visoko tehnoloških  izdelkov, elektronski in električni opremi, medicinski opremi, izdelkih za zdravstveno nego ter na izdelkih široke potrošnje- torej skorajda za vsakega nekaj.

Sejem je namenjen prav vsem, ki jih Kitajska tako ali drugače zanima.  V času sejma se bodo odvijali tudi ostali zanimivi dogodki, kulturne predstave, okrogle mize ter poizkušanje kitajske hrane. Prvi dan sejma se lahko podjetja udeležijo tudi B2B sestankov.

Vstop na sejem je brezplačen, obiskovalci pa bodo ob vhodu dobili še srečko za sodelovanje v nagradnem žrebanju. Glavna nagrada je Huawei mobitel.

Brezplačno vstopnico si lahko zagotovite na povezavi http://www.sailofshanghai.com ali pa kontaktirate gospoda Richarda po emailu (richard.gao@sailofshanghai.com) ter mu poveste, da ste novico prebrali na Po tujem potujem. 🙂

Če potrebujete prevajalca za b2b sestanke, pa kontaktirajte Po tujem potujem ekipo preko telefona ali emaila, FB ali IG.

Še povzetek:

Ime dogodka: The Shanghai Fair 2019, Ljubljana
Čas: 29. avgust 2019 od  15:00 do 18.00 ter 30.avgust od 9:30 do 17:00
Kraj: Gospodarsko razstavišče Ljubljana (Kocka A2 in Kupola A), Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana, Slovenia
Vstopnina: brezplačna, potrebno si je zagotoviti vstopnico pri organizatorju: http://www.sailofshanghai.com/ 

Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Med potovanjem: nasveti za potovanje po Kitajski (drugi del)

Arrival card in imigracijski postopek

Na letalu proti Kitajski vam bodo stevardese ali stevardi prinesli majhen rumen papir, ki ga morate izpolnit do prihoda na letališče oziroma do imigracijskega postopka. Papirju se reče ‘arrival card’, kamor morate napisati podatke leta, vaše osebne podatke ter informacijo o bivanju. Papir zadržite vse do takrat, ko ga boste morali ob pristanku dati uslužbencu na carinski kontroli. Tam bodo temeljito preverili tudi vaš potni list ter vizo in vam morda postavili nekaj vprašanj o vašem obisku Kitajske. Zavedajte se, da lahko pri tem iz kakršnikoli razlogov, brez pojasnitev, zavrnejo vaš vstop na Kitajsko (ne glede na to, če imate veljavno vizo).

Arrival card

Od izstopa z letala do konca imigracijskega postopka in prevzema prtljage boste potrebovali približno eno uro, lahko še dlje- odvisno od gneče. Pri imigracijskemu postopku boste odšli mimo naprav, kjer vam izmerijo temperaturo, potem pa se morate postaviti v vrsto, ki je namenjena imetnikom vašega potnega lista. Če ne veste kam in kako, vam bodo pomagali prijazni uslužbenci. V prostoru imigracijskega postopka je prepovedano telefoniranje in slikanje.

Smerokazi za imigracijski postopek

Če na Kitajskem ne prenočujete v hotelih ali hostlih, ampak pri prijateljih oziroma imate celo svoje stanovanje, se ne pozabite prijaviti na lokalni policijski postaji.

Pred policijsko postajo v Šanghaju
Pred policijsko postajo v Šanghaju

Vtičnice in adapterji: vtičnice in adapterji so drugačni kot v Sloveniji. Sicer so velikokrat v večjih hotelih že prilagojeni na adapterje in vtikače iz Evrope, a vseeno si lahko za svoje potovanje kupite vmesnik, ki ima različne opcije in ga lahko uporabljate tudi v drugih državah.

Komunikacija: četudi s sogovornikom govorita dva različna jezika, bodite spoštljivi in potrpežljivi. Upoštevajte dejstvo, da boste na Kitajskem za isto stvar lahko enkrat porabili tri minute, naslednjič pa tri ure. Pri osnovnem komuniciranju si lahko pomagate tudi s prevajalnikom v WeChatu ali pa si naložite dober kitajsko-angleški slovar. Sama uporabljam Pleco, ki mi odlično služi tudi v primerih obsežnejših in zahtevnejših prevajanj.

Nakupovanje in cene izdelkov: marsikaj je na Kitajskem še vedno ceneje kot v Sloveniji, nemalo stvari pa je občutno dražje kot pri nas. Za ‘zahodne’ dobrine (kava, pizza, mleko, mlečni izdelki, kruh, kosmiči, čokolada…) boste lahko odšteli pravo malo premoženje- kava na primer stane okrog 4-5 eur, pizza okrog 10- 15 eur in ni garancije, da vam bo sploh všeč. Ne priporočam nakupa svetovnih znamk, na primer Prada, Gucci… Originali so grozno dražji kot v Evropi, poleg tega pa je izjemno visoko tveganje, da si kupite ponaredek.

V McDonaldsu, KFC-ju in ostalih verigah s hitro prehrano in pijačo so cene podobne kot pri nas, vendar je to za Kitajsko še vedno drago, kljub temu pa boste v njih vedno videli polno ljudi. Podobne cene kot pri nas so tudi v zahodnih trgovinah z oblačili- na primer HM, Zara itd.

Ugodne cene oblačil lahko dobite v raznih marketih (na prostem ali v velikih šoping centrih). Tam ne pozabite, da se lahko pogajate za ceno. Na približno- dobra cena za majice je okrog 5-10 eur, prav tako za hlače… Če oblačilo v trgovinah stane več kot 20 eur je drago, razen,če ni bunda.

Vse ljubiteljice čevljev, ki imajo številko več od 38, bodo imele velike težave pri iskanju in nakupovanju prave številke. Prav tako fantje, ki imajo številko večjo od 42. Tudi, če prodajalci zatrjujejo, da imajo na voljo vašo številko, čevelj vseeno obujte, saj ni nujno, da so številke enake kot pri nas.

Nakupovanje na Kitajskem
Nakupovanje na Kitajskem

Klasični spominki s Kitajske so ponavadi izdelki iz žada (veliko je tudi ponaredkov), čaji, pahljače, kaligrafske umetnije ali pa izdelki iz svile.

WeChat: je osnovno sredstvo za komuniciranje na Kitajskem. Glede na vsa stroga pravila in poostren nadzor tudi za VPN je dobro, da si WeChat naložijo tudi vsi tisti, ki ostajajo doma (izven Kitajske) in bi radi ohranjali stik z njimi. Z WeChatom se boste lahko tudi našli s prijatelji na Kitajskem, saj omogoča deljenje lokacije. Tudi če z VPN-jem dostopate do ‘zahodnih’ aplikacij (FB, IG, YT, gmail, whatsapp) ni nujno, da bodo delovale brez zamude ali motenj, sploh pa ne uporabljajte google maps, ki je zelo netočen in marsikdaj ne vsebuje pravih informacij glede razdalj.

Pa še nekaj- ne pišite si po WeChatu kar o vsem, sploh pa ne o političnih zadevah. Kitajski cenzorji so tudi tam zelo prisotni.

Kitajska SIM kartica: na Kitajskem si lahko kupite predplačniško SIM kartico pri China Mobile ali China Unicom. V različnih provincah po Kitajski so cene klicev, sporočil in prenosa podatkov različne, tako da če potujete in prehajate iz ene province v drugo, se raje pozanimajte, kakšen paket je za vas najboljši. V nasprotnem primeru vam ob vstopu v novo provinco naloženi denar takoj izgine z računa. Jaz sem za nakup sim kartice v Šanghaju potrebovala potni list, poleg tega pa so me še slikali. V nekaterih provincah tega ne zahtevajo, tako da je to povsem odvisno, v katero mesto odhajate.

Urejanje SIM kartice in plačevanje računa za telefon

Hrana, pijača in napitnine: na Kitajskem napitnine ne poznajo in s ponujanjem dodatnega denarja boste ljudi spravili v zadrego. Napitnine ne bodo sprejeli. Hrana se zelo razlikuje po provincah in večinoma ni podobna temu, kar ponujajo kitajske restavracije v Sloveniji. Če vas domačini povabijo na večerjo, jim prinesite darilo, poleg tega pa se pripravite, da bo meso perutnine ali ribe postreženo skupaj z glavo živali. Namesto drage kave si raje privoščite mlečni čaj- meni so bili najljubši pri 1 diandian (1點點 or 一点点奶茶).

Pizza z omako

Prevoz: vožnja z javnim prevozom je na Kitajskem lahko vsakdodnevna pustolovščina. Ponavadi je najbolj ugoden prevoz z metrojem, vendar tvegate izjemno gnečo. Ob vstopu na podzemno vam bodo vsakič tudi pregledali torbe in nakupovalne vrečke, ki jih morate dati skozi scanner- podobno kot na letališču. Vožnjo s taksisti priporočam tistim, ki imajo vsaj osnovno znanje kitajščine in destinacijo zapisano v pismenkah. Avtobusov ponavadi za vožnjo po mestu nisem uporabljala, saj se znajo zataknit v mestnih konicah. Bolj so primerni za kakšno medkrajevno potovanje, predvsem v kraje, do kamor ne pelje vlak.

Na metroju ni nikoli dolgčas.

Če imate na voljo dovolj časa, bi vsakemu navdušenemu popotniku priporočala, da izkusi hitre in počasne vlake. Hitri vlaki dosegajo hitrost, ki je lahko tudi večja od 300 km/h, potovanje s počasnimi vlaki pa vas lahko vrne v preteklost. Na počasnih oziroma klasičnih vlakih (s podobnim oziroma vseeno hitrejšim premikanjem kot s tem, kar imamo v Sloveniji) lahko kupite različne sedeže, spalnike ali celo stojišča. Sedeži obstajajo mehki ali trdi, prav tako spalniki oziroma postelje  v njih. Za primerjavo- ‘hard sleeper’ (spalnik s trdimi posteljami) ima postelje razporejene čez cel vagon in nima kupejev. ‘Soft sleeper’ (spalnik z mehkimi posteljami ima postelje razporejene po šest v enem kupeju. Stojišča ponavadi kupijo revni kitajski delavci, ki le nekajkrat na leto odhajajo nazaj domov.

Po mestu se lahko podate tudi s kolesi, ki si jih lahko s skeniranjem qr kode sposodite malodane na vsakem koraku.

Javna stranišča: tudi ta so, tako kot javni prevoz, lahko prava pustolovščina.

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Nasveti za potovanje na Kitajsko (prvi del)

Pred potovanjem

Viza: za Kitajsko potrebujete vizo. Vizni postopki so dolgi in srčno priporočam, da se jih v izognitev stresa lotite več kot en mesec pred odhodom. Za prvi termin srečanja in oddaje vseh potrebnih dokumentov obrazce urejate preko ambasadine spletne strani, morate pa se dogovoriti tudi za osebno srečanje. Upoštevajte, da je ponavadi treba čakati po nekaj dni na odgovore. Temeljito in natančno izpolnite obrazec z vprašanji, ki ga dobite na spletni strani Kitajske ambasade v Sloveniji. Pozorno preberite navodila, ki so dopisana na njihovi strani, saj morate tudi dodatne dokumente in slike zložiti v posebnem vrstnem redu. Vse predpriprave na izpolnjevanje in postopke si vnaprej dobro preberite. Ne bodite površni in stvari ne delajte na hitro, ker s tem prav gotovo ne boste pridobili več časa. Vprašanja so vse bolj podrobna in zahtevna, prav tako pridobivanje vize. Pri prošnji za turistčno vizo morate priložiti letalsko karto. Najnovejše zahteve, kontakte in obrazce najdete s klikom na tole povezavo:  Uradna stran kitajska ambasade v Sloveniji. 

Dostop do družbenih omrežij: Facebook, instagram, google, whatsapp, gmail, messenger, google maps, youtube, wordpress (in vse spletne strani ustvarjene na wordpressu) itd. so na Kitajskem prepovedani, blokirani in do njih nimate dostopa. Kitajci za komunikacijo uporabljajo WeChat, za kratke videe pa je izjemno popularen Douyin.

VPN: če si popolnega odklopa od zgoraj omenjenih aplikacij ne morete predstavljati ali pa bi radi z navdušenjem objavljali slike in novice s svojega potovanja v realnem času, si naložite VPN. VPN je kratica za Virtual Private Network, ki prikrije oziroma spremeni dejansko lokacijo vašega nahajanja. Na trgu je več ponudnikov, od plačljivih do brezplačnih, odvisno, kaj si želite in kako kakovosten in zanesljiv dostop do prepovedanih aplikacij in spletnih strani si želite. Sama sem se na primer leta 2013 za nekaj mesecev odklopila od njih, leta 2017 pa sem med bivanjem v Šanghaju uporabljala brezplačni VPN express. Naj opozorim, da aplikacija v kratkem času porabi ogromno baterije na telefonu, tako da je dobro ves čas pri sebi imeti tudi prenosni polnilec. VPN si morate naložiti pred vstopom na Kitajsko, saj je tudi uporaba VPN-ja tam prepovedana. Povezava do Express VPN-ja https://www.expressvpn.com/

Mobilni operaterji in prenos podatkov: klici v Slovenijo in prenos podatkov na Kitajskem so dragi kot žafran. Pokličite predstavnika svojega ponudnika in se pozanimajte o stroških še pred odhodom. Če nimate kakšne posebne opcije za tujino pri svojem mobilnem operaterju, si nujno izklopite prenos podatkov še preden vstopite na letalo proti Kitajski. Sama imam paket, ki se pri vstopu v državo izven EU in pri izbiri partnerskega omrežja takoj vklopi opcija za tujino izven EU in lahko za 4,99 eur koristim 1GB prenosa podatkov. Sicer pa je sodobna Kitajska dobro pokrita z wifijem. Lahko greste v kakšen velik nakupovalni center, kavarno, restavracijo s hitro prehrano, k frizerju, na masažo in se potem tam povežete na internet.

Sporazumevanje: na Kitajskem (celini) je uradni jezik mandarinščina. Ljudje po celi državi govorijo v različnih dialektih, ki se med sabo razlikujejo veliko bolj, kot se razlikujejo na primer hrvaščina, slovenščina, srbščina, ruščina… V Šanghaju na primer govorijo povsem svoj dialekt, ki ga na primer prebivalci Pekinga ne razumejo. Sporazumevanje med njimi tako poteka v uradnem jeziku, mandarinščini. Angleščino v povprečju govorijo za silo v velikih mestih. Ni lahko naključno naleteti na osebe, ki govorijo solidno angleščino. Naj vas ne spravi v jezo prodajalec v kakšnem McDonaldsu, ki ne razume, kaj enostavnega mu govorite v angleščini. Raje jim pokažite na slike. Tudi taxisti, avtobusni vozniki, prodajalci na železniških postajah ne govorijo dobro angleško. Raje se vnaprej pripravite, sploh pa si kakšne naslove sprintajte ali zapišite tudi v pismenkah, ker se kaj lahko zgodi, da do željenega kraja ne boste prišli, če imate naslov zapisan samo v latinici.

Vsem tistim, ki ne govorite kitajsko pa priporočam kratek tečaj Popotniške kitajščine- pri meni seveda. 🙂

Kaj pa je danes na meniju?

Kitajska valuta in menjava: slovenske banke ne menjajo yuanov (oznaka tudi RMB) in zato jih boste lahko dobili šele na Kitajskem. Sama ne obiskujem in ne iščem menjalnic, pač pa raje dvignem večjo vsoto kar na bankomatih. Je provizija, a rajši plačam to, kot zgubljam živce z iskanjem in preračunavanjem pri menjalnicah. Najbolj pogosto sem dvigovala denar na Bank of China, China Construction bank ter Agricultural Bank of China.

Namestitev: hoteli in namestitve na Kitajskem morajo sedaj imeti licenco za sprejem tujcev. Meni se je zgodilo, da sem kar vkorakala v enega izmed hotelov povprašat, če imajo prosto sobo, pa so me že takoj zavrnili. Sprva sem mislila, da sem jim šla na živce samo zato, ker sem tujka in so si to z licenco izmislili, kasneje pa sem ugotovila, da je to res in marsikdo raje zavrne tujca kot da ima nato težave z lokalnimi oblastmi. Priporočam vnaprejšnjo rezervacijo preko bookinga, sicer pa boste potrditve o namestitvah potrebovali že pri obrazcu za vizo.

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Prvi slovenski nastop na Kitajskem zidu

Radeške mažoretke in Godba slovenskih železnic odhajajo na Kitajsko

Na povabilo Ministrstva za kulturo mesta Ljudske republike Kitajske, Svetovne festivalske asociacije (WOFA)  in slovenskega festivalskega društva SI.IN se na Kitajsko prihodnji teden, od 7.8-15.8. 2019, odpravlja ekipa Radeških mažoret in Godba slovenskih železnic. Skupini sta sestavljeni iz 72 slovenskih predstavnikov, prav vsi med njimi pa se na Kitajsko podajajo prvič. Svoje nastope bodo izvajali v okviru mednarodnega festivala International wind orchestra festival, ki se bo odvijal v Pekingu in mladem mestu Rizhao. Kot prva slovenska skupina so bili izbrani tudi za nastop na znamenitem in mogočnem Kitajskem zidu.

Vodja celotne slovenske ekspedicije China Tour 2019 je gospod Aleš Breznikar, ki je tudi podpredsednik WOFA ( World festival association ) ter predsednik SI.IN ( združenje, ki skrbi za organizacijo lastnih festivalov z udeležbo slovenskih kulturnih društev v tujini ter zastopstvo slovenskih skupin na drugih festivalih v tujini).

Na vprašanja nam je odgovorila Tadeja Rozman, glavna koordinatorka festivalov v okviru SI.IN in podpredsednica Kluba Mažorete RAP.

Ali lahko napišete kaj več o tem zanimivem mednarodnem festivalu?

Po zaenkrat pridobljenih informacijah gre za mednarodni festival orkestrov in spremljajočih skupin, ki vsako leto poteka v drugem kraju na Kitajskem (lansko leto je bil omenjeni festival v Dalianu, letos se seli v Rizhao ). Na festivalu se bodo poleg nacionalnega programa igrale tudi kitajske pesmi, katere bodo izvedli vsi nastopajoči orkestri hkrati. Ena izmed zanimivih prigod je bila tudi ta, da smo note za kitajske pesmi prejeli v kitajščini in se seveda iz njih nismo popolnoma nič znašli. Lepo smo se nasmejali in organizatorje prosili za kakšen bolj evropski zapis not. 😊

Kdaj in kje boste igrali oziroma nastopali?

 Glavnina nastopov se bo odvijala v mestu Rizhao (mestne parade, show program, koncertni program ), zadnji dan pa bomo nastop izvedli tudi na Kitajskem zidu.

Ali boste predstavili tudi slovenske melodije?

Da, poleg petih kitajskih pesmi imamo tudi nabor slovenskih, na primer: Na Golici, Židana marela, Slovenija, od kod lepote tvoje…

V kakšni mednarodni družbi boste, iz katerih drugih držav bodo še ostali predstavniki?

Kolikor nam je znano, bodo poleg večih kitajskih skupin, na festivalu sodelovale še skupine iz Češke, Avstrije, Malezije in Slovenije.

Kaj pa skupni nastop z vsemi orkestri?

Za skupni nastop so nam kitajski organizatorji festivala poslali pet melodij- godbe vseh prej omenjenih držav bodo istočasno zaigrale. Na seznamu sta tako tudi Oda radosti in kitajska himna.

Ali je bil kdo izmed vaše ekipe že na Kitajskem?

Ne! Kar nekaj članov nas precej potuje (tako osebno, kot v okviru društva), ampak daljnja Kitajska je tokrat destinacija, kamor vsi potujemo prvič.

Kako dolgo ste urejali vize za Kitajsko? Kakšni so bili postopki za pridobitev, so vas kaj posebej spraševali? Kako dolgo ste izpolnjevali vizni obrazec?  

Prvi večji projekt v naši pripravi na potovanje, je bila poleg zagotovitve finančnih sredstev za letalske karte, rezervacija letalskih kart in ureditev viz. Glede na to da gre za skupino in se iskanje tovrstnih letalskih kart precej razlikuje od individualnega, smo za pomoč kontaktirali oz. poslali povpraševanje različnim slovenskim agencijam, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Ob prejemu različnih ponudb različnih agencij smo na koncu izbrali agencijo Oskar, ki skrbi za naše potovanje do Pekinga ter nazaj. Ker smo precej velika skupina in je pri godbenikih potovanje z letali zaradi instrumentov še toliko bolj specifično, smo se odločili za 2 ločena leta. Mažorete potujejo na relaciji Zagreb-Dubaj-Peking ( Emirates ), godba pa na relaciji Ljubljana-Moskva-Peking (Aeroflot).

Ko smo imeli rezervirane letalske karte, smo nadaljevali s postopkom pridobitve viz. Pri pridobitvi viz smo se srečali z drugim, vsaj na prvi pogled večjim organizacijskim problemom. Ob prvem pogledu na obrazec ter vse zahtevane podatke je zadeva izgledala precej komplicirana in kaotična. Preden smo članom poslali informacije ter dovoljenje za začetek urejanja viz, smo postopek preizkusili sami. Organizatorji so nam elektronsko poslali informacije vezane na sam festival (kdo je gostitelj, natančni podatki, telefonske številke, naslov, tip zahtevane vize, program, garantno pismo, potrdilo hotela itd. ). Po navodilu organizatorja smo zaprosili za F vizo (kulturna izmenjava ). Obrazec se je nahajal na 10 straneh in informacij ki smo jih morali navesti je bilo res ogromno (osebni podatki, podatki družinskih članov, šolanje, služba, plača!, dosedanja potovanja, tuji jeziki, ki jih govoriš, bolezni, morebitna kriminalna preteklost, način potovanja, številka leta, številka vlaka, itd).
Naj omenim še, da je za kitajsko vizo potrebna fotografija z belim ozadjem, v Sloveniji pa so povečini portreti z modrim ozadjem, zato smo seveda vsi morali pred tem obiskati še fotografa 😊 Po nekajdnevnem preizkušanju ter večkratnem kontaktiranju organizatorjev ter našega konzulata, smo le uspeli oddati prvo vlogo, ki je bila uspešno sprejeta. Šele po tem, smo informacijo z natančnimi navodili za pridobitev kitajske vize poslali vsem našim članom. Kakršnakoli oblika skupinske vize za Kitajsko ni mogoča, zato je vsak posameznik vlogo moral izpolniti sam, v dogovorjenem terminu priti na kitajski konzulat, kjer je oddal podpisano vlogo, zraven priložil še uradno vabilo organizatorja, potrdilo hotela kjer bomo nastanjeni s poimenskim seznamom ter program našega bivanja na Kitajskem. Vsakemu so vzeli prstne odtise, zadržali potni list in mu dali datum kdaj se lahko zglasi po vizo. Zadeva je tekla gladko, na sami ambasadi nas dodatno niso zasliševali in že 14 dni pred odhodom smo imeli vsi člani vize v svojih potnih listih 😊

Kako pa boste potovali po sami Kitajski?

Na letališču v Pekingu nas bo počakal lokalni vodič, nato pa bomo odšli na železniško postajo in se z nočnim vlakom odpeljali proti mestu Rizhao. Na vlaku bomo imeli spalnike, hard sleeperje, kar bo naredilo naše potovanje še bolj avtentično.

Le še nekaj dni vas loči do odhoda. Kako potekajo zadnje priprave? Med pakiranjem kovčkov še vadite svoje nastope?

Haha, skoraj. V nedeljo, 4.8. ob 16:oo bomo imeli javno generalko na Vili v Zidanem Mostu ter nato ob 18:00 na stadionu v Radečah. Vabljeni vsi, saj vam bomo tam pokazali skupni figurativni nastop iz našega programa, ki smo ga pripravili za Kitajsko. Seveda pa iskreno vabim tudi vse Slovence, ki se trenutno nahajate na Kitajskem, v Pekingu ali v mestu Rizhao in njegovi okolici, da si ogledate in prisluhnete našim nastopom.

 

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Najbolj uporabne mobilne aplikacije za bivanje na Kitajskem

WeChat: osnovno sredstvo za bivanje na Kitajskem. WeChat je mobilna aplikacija za komunikacijo (klici, sporočila, pošiljanje slik, videev) in še mnogo več. Z WeChatom si lahko s prijatelji delite lokacijo in se najdete, saj na Kitajskem googlemaps ne dela. Z WeChatom lahko tudi (če imate kitajsko bančno kartico) plačujete račune za telefon, vodo, elektriko… Z WeChatom lahko odklenete javna kolesa. Z WeChatom ostanete v stiku z novimi prijatelji. Z WeChatom na Kitajskem lažje živite. No, pravzaprav je realnost taka, da brez WeChata na Kitajskem ne morete obstajati.

Aplikacije za izposojo koles- Ofo in Mobike

V velikih kitajskih mestih se je ponavadi težko premikati z javnim prevozom, sploh v času jutranjih, popoldanskih in večernih konic. Hitreje se premikate, če si s pomočjo telefona skenirate QR kodo z enih izmed javnih koles in odkolesarite na drug konec mesta. Najbolj pogosta ponudnika sta zaenkrat OFO in Mobike.

Namig: Če QR kode ne morete skenirati ali pa vaša aplikacija ni povezana z vašim bančnim računom; sprehodite se mimo skladovnice parkiranih koles in poiščite tako kolo, ki je odklenjeno. 🙂

App za mobilno plačevanje- Alipay in WeChat
Na Kitajskem le še redko kdo plačuje z gotovino, še manj pa z bančnimi karticami. Aplikaciji Alipay in WeChat omogočata mobilno plačevanje skorajda vsake storitve- od uličnega čevljarja, restavracij, javnega prevoza in kakršnihkoli trgovin. Aplikaciji sta povezani s kitajskim bančnim računom, s katerega se odštevajo denarci ob nakupu skorajda česarkoli.

Namig: vprašajte svoje kitajske prijatelje za pomoč, saj mnogi tujci na začetku bivanja ne odpirajo takoj bančnih računov na Kitajskem.

App za naročanje taxija oziroma prevoza- Didi Kuaiche
Časi, ko si se kot tujec na Kitajskem postavil na rob pločnika in pomahal taksistu, ta pa je nemudoma zavrl in ustavil, so mimo. Sedaj taxiji drvijo mimo vas, saj preko aplikacij ljudje vnaprej rezervirajo taxi in prevoznike.

App za naročanje hrane- Meituan
Na Kitajskem si hrano in pijačo ljudje naročajo veliko pogosteje kot pri nas. Prijatelju, ki dela na drugem koncu mesta in je povsem izčrpan na delovnem mestu, lahko preko aplikacije naročite na primer ‘bubble tea’, mega hit, ki navdušuje ne samo Azijce ampak tudi vse tujce, ki so kadarkoli poskusili te zanimive in raznolike bolj ali manj (ne) zdrave napitke.

App za uporabo blokiranih strani in aplikacij- VPN
Facebook, Instagram, Twitter, Google, Gmail, Youtube, Whatsapp… so na Kitajskem še vedno popolnoma blokirani. Lahko pa si na računalnik in telefon naložite VPN, s katerim se lahko potem vseeno povezujete do omenjenih strani oziroma aplikacij. Če boste na Kitajskem dlje časa, pa boste kmalu ugotovili, da dostopa do omenjenih družbenih omrežij in spletnih strani sploh ne pogrešate več- ker imate WeChat, ki v eni sami aplikaciji ponuja celo boljše in obsežnejše alternative…

Namig: vedno nosite s sabo prenosni polnilec za svoj mobilni telefon, saj vam VPN zelo hitro izprazne baterijo. Sama sem imela na telefonu VPN express, ki je bil povsem soliden za brezplačno uporabo.
Neizogibno dejstvo: kadarkoli se na Kitajskem odvijajo pomembna (skrita in javna) politična srečanja, je povsem blokiran tudi VPN. Povabite svoje slovenske in tuje prijatelje ter domače, da si tudi oni naredijo profil na WeChatu in tako ne ostanete odrezani od najbližjih.

Pa še to- mnoge ostale aplikacije in ‘spletne strani’ so integrirane v WeChat- najnovejši trend so WeChat Mini Programms, ki je idealen način tudi za tuja podjetja, ki si želijo doseči kitajsko občinstvo.

Koreja, Potovanje, Uncategorized

Pred odhodom (v Južno Korejo)

Pred vsakim potovanjem v zadnjem tednu urejam ponavadi vedno iste stvari. Zaradi tokratnega posebnega razloga za odhod v Korejo (poročni obred) imam poleg klasičnih postopkov še nekaj dodadnih nalog. Pripravila sem seznam ključnih točk, s katerimi sem se ukvarjala tokrat.

English version: click. 

  1. Bančne kartice in valuta

Nemalokrat se mi je že zgodilo, da sem na potovanjih za določeno bančno kartico pozabila pin številko. Za vsak slučaj si zato pred tem denar razpršim na različne kartice,saj tudi ni nujno, da vsaka kartica dela na bankomatih. Poseben primer se mi je pripetil lansko leto, ko mi kartica ni delala na nobenem izmed slovenskih bankomatov, v Koreji pa je prijela na vsakem. In ne, nisem narobe napisala. J

  1. Mobilni operater

Zaenkrat imam še vedno poseben mobilni paket, ki vključuje 1 GB prenosa podatkov tudi v državah izven EU (na primer na Kitajskem, v Koreji…), vendar se moram povezati s partnerskim omrežjem. Tako vsakič znova, ko odhajam kam dlje od sosednjih držav, preverim, kateri od mobilnih operaterjev je na partnerskem seznamu. Kljub temu, da je Južna Koreja izjemno dobro pokrita z wifijem, se vseeno boljše počutim, ker lahko koristim tudi prenos podatkov.

  1. Spominska kartica na telefonu

Slike iz prejšnjih potovanj vedno brišem… tik preden odidem novim pustolovščinam naproti. Trenutno imam na telefonu več kot 9000 slik in več kot 1500 videev. Seveda bom vse prenesla na zunanji trdi disc (ki sem ga kupila danes) takoj zatem, ko končam tale prispevek.

  1. Brisanje vseh slik in videev

Po prenosu vsega slikovnega in video materiala na usb ali zunanji disc, nikoli ne zbrišem vsega še na telefonu. Najprej moram neštetokrat preverit, če se je vse res kopiralo in če so video zapisi v gledljivem formatu. Ves material bom verjetno tokrat brisala na poti na letališče- ker je tokrat moja spominska kartica reees čisto prepolna.

  1. Darila

Vsakič znova si prisežem, da se bom naslednjič spravila darila delat ali kupovat prej. Še vedno namreč vse to počenjam v zadnjem tednu pred odhodom  in se bojujem s slabo vestjo, da se nisem spomnila in pripravila to početi že prej.

  1. Knjižica o cepljenjih

Tokrat gremo na prvi polet kot družina. Južna Koreja se je v letošnjem letu spopadala z epidemijo ošpic, zato so določen čas vsi tujci pri vstopu v državo potrebovali potrdila o cepljenju. Sedaj se je zadeva nekoliko umirila, a kljub temu sem morala svojo hčerko cepit nekoliko prej kot po rednem programu. Knjižico moram vseeno prinesti s seboj, saj bi lahko hčerko v nasprotnem primeru zavrnili na meji.

  1. Potovalni dokumenti

Preden odpotujem v bolj oddaljene dežele, v zadnjem tednu pred odhodom vedno preverim, če niso kakšne nove restrikcije ali pravila glede vstopa in potovalnih dokumentov. Predvidevam, da me je tako ‘strenirala’ Kitajska, ki ima vsako leto strožja pravila glede viz in vstopa v državo (kljub temu, da na videz izgleda, da olajšujejo politiko z ‘novimi’ tranzitnimi vizami, osebno poznam vse več primerov, ko so bili tujci zavrnjeni pri prošnji za vizo oziroma pri migracijskem postopku v državo. Morda o tem nekoliko več v kakšnem drugem prispevku).

  1. Poročna obleka in čevlji

Glavni razlog za letošnji odhod v Južno Korejo je poročni obred, ki ga bomo imeli v kraju moževe družine. Še vedno ne vem, kam in kako bom spakirala poročno obleko. No, na srečo imam še nekaj ur pred odhodom. Imam pa že nekaj časa male nočne more, ko sanjam kaj v zvezi s poroko. Nazadnje sem sanjala, da sem odprla kovček v Koreji in v njem je bil samo en poročni čevelj. Huhh…

  1. Velikost prtljage

Vsaka letalska družba ima svoja pravila glede velikosti ročne in check-in prtljage. Pred vsakim odhodom preverim na spletni strani družbe, kakšne zahteve imajo. Spomnim se, kako sem se razveselila ob pakiranju kovčka na Kitajskem, ko sem po večmesečnem bivanju tam tlačila svoje stvari v kovček. Na srečo sem pred izgubo vseh živcev preverila pri letalskem prevozniku (Qatar) in so ravno v tistem času povečali težo za check-in prtljago; na ogromnih 30 kg.

Kitajska, Organizacija, Potovanje

Moja najljubša kitajska mesta

English version: click.

Qingdao: mesto in prijateljico, ki je bivala tam, sem obiskala leta 2013, ko sem po nekajmesečnem bivanju in poučevanju na skrajnem jugu Kitajske, nujno potrebovala osvežitev. Tisto poletje sem živela v subtropskem podnebju in osvežitev v obmorskem kraju Qingdao je bila kar super. Neprijetno je bilo edino to, da so me mimoidoči začudeno gledali, ko sem se podala v morje in nekateri so me neočitno tudi slikali. Večina Kitajcev namreč ne zna plavati in zato so bili kar osupli, ko so videli, da lahko plavam brez plavalnega obroča ali kakšnih drugih pripomočkov, s katerimi si ponavadi pomagajo pri lebdenju nad vodo. Po plavalski izkušnji sem se odločila, da kopalke raje pospravim in sem se na ogled mesta podala peš. Prehodila sem ga toliko, da so mi čevlji popolnoma razpadli in sem si morala deliti taksi s popolnimi neznanci, da sem lahko prišla do stanovanja.

Qingdao

Suzhou: sem do sedaj obiskala dvakrat. Prvič leta 2013 in drugič 2017. Mesto je dokaj blizu Šanghaja in priporočam obisk vsakemu, ki se nahaja v njegovi bližini. Nekako se mi zdi mesto polno navdiha, s svojimi malimi kanali in starimi uličicami ter hišami je pravi raj za vse umetniške duše. Zelo romantična je bila tudi vožnja z malim lesenim čolnom, ki ga je poganjal star možak in zraven prepeval izjemno lepe stare kitajske pesmi.

On the boat
Na čolničku
View from the boat
Razgled s čolna

Šanghaj: po pravici povedano- nisem prepričana, ali imam mesto rada ali ne. Tujcu nudi vse dobrine zahodnega sveta (fitnes, mleko in mlečni izdelki, tuja literatura; vse,kar se v večini ostalih kitajskih mest še vedno težko dobi). Ampak hkrati je mesto tako hrupno in nagneteno, da mislim, da več kot par mesecev res ne bi zdržala tam. Vsekakor pa je odlično mesto za vse tujce, ki Kitajsko obiskujejo prvič, saj je v njem še vedno vidna mešanica med staro in moderno Kitajsko.

Shanghai
Shanghai
Hidden street in Shanghai
Mala skrita ulica v Šanghaju

Longlin: je najmanjši kitajski kraj, v katerem sem živela. Kitajci ga pravzaprav ne štejejo niti pod mesto, ampak se jim zdi vas. Po velikosti in številu prebivalcev si je podobno s Celjem. Je mesto, kamor sem prvič odpotovala povsem sama. Vso komunikacijo sem s predstavniki šole opravila preko spleta in nikogar ob svojem prihodu nisem poznala osebno. Na srečo se je izkazalo, da so ljudje res dobrosrčni in vredni zaupanja. Mestece je res barvito čudovito in le malo tujcev ga je obiskalo. Longlin me je navdihnil za mnogo zgodb in mojo osebnost izoblikoval karakteristike, ki si jih pred to izkušnjo nisem znala predstavljati, da bi bile del mojega značaja.

Longlin
Longlin

Hangzhou: tudi Hangzhou sem obiskala dvakrat, a se mi prvič ni zdelo nič posebnega. Glomazno mesto z velikim jezerom in ogromno gnečo. Kot milijonkrat povečan Bled. Prvič sem tam ostala nekaj dni, toliko, da sem se v natikačih sprehodila okrog jezera (trajalo je več ur), a me nekako vseeno ni navdušilo. Bilo je vroče in ves čas je bila v zraku ogromna količina vlage. Tudi ko sem drugič odhajala v to mesto, nisem pričakovala ničesar. Pokazati sem ga želela svojemu fantu, saj je tudi Hangzhou primeren za vikend izlet za vse tiste, ki živijo v Šanghaju. Odpeljala sva se s hitrim vlakom, a takoj, ko sva stopila z vagona v mesto se mi je zazdelo vse drugače. Niti približno si nisem predstavljala, da bom v Hangzhouu našla mir in tišino- morda je k temu botrovala tudi lokacija najinega hostla, ki je še vedno na prvem mestu mojih najljubših hostlov (Fiona’s).

Mir v Hangzhouu

Shenyang: mesto, ki prav gotovo ni prva izbira tujcev, ki si želijo prvič ogledati Kitajsko. A povsem po krivici. V Shenyangu še vedno lahko najdete marsikaj, kar je v drugih velikih kitajskih mestih že povsem izginilo- ogromne notranje tržnice, možnost vožnje z malimi rdečimi vozili, tržnice na prostem itd. Mesto se nahaja na severu, v provinci Liaoning in pozimi je tam čez dan okrog -25’C. Sibirija je seveda povsem zraven. Kljub temu Shenyang ostaja na prvem mestu mojih najljubših kitajskih mest. Je prvo mesto, v katerem sem živela in študirala leta 2007. Deset let kasneje sem ga zopet obiskala. Nostalgično obujanje spominov na študentske čase pa se je premešalo s povsem novo izkušnjo. Deset let po prvem obisku Kitajske sem ugotovila, da me v življenju čaka nova vloga- vloga mame.

 

Shanghai Normal University
Shenyang Normal University
Železniška postaja v Shenyangu

Koreja, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Najbolj pogosta vprašanja o poroki v Koreji

Kako bo izgledala vajina poroka?

Najina poroka bo kombinacija korejske in slovenske tradicije, nekakšna mednarodna kombinacija vsega. Dogajala se bo na prostem, na posesti moževe družine. Dogodek bo vodil in povezoval eden izmed najinih prijateljev. Nekdo izmed staršev (verjetno njegov oče) bo predstavil kratko zgodovino naju kot para, vmes se bova sprehodila do osebe, ki bo dogodek povezovala. Sledila bo zaobljuba in nato se bo sam obred končal.

Kakšne poročne prstane sta izbrala?

Nisva jih in zna se zgoditi, da jih sploh ne bova imela. Razmišljava namreč o tem, da bi denar raje prihranila za potovanja.

Kdo bo vajina priča?

Tudi prič ne bo- oziroma bodo priče vsi udeleženci poroke. Baje jih ne bo malo.

Ali bodo gostje po poroki na vaju stresali riž?

Ne vem, če lahko sploh opišem, kako začudeno in presenečeno me je hkrati moj mož pogledal, ko sem ga za hec vprašala, če gostje v Koreji po obredu slučajno na mladoporočenca tudi mečejo riž. Mislim, da se vsake toliko časa še vedno popraska po glavi in se sam pri sebi sprašuje, zakaj na svetu bi nekdo naokoli metal hrano.

Ali boš imela tradicionalno korejsko obleko?

Da, vendar le za slikanje po obredu. Za sam obred in glavno slikanje bom imela klasično belo, trenutno pa se pogovarjamo o tem, da bi se potem preoblekla v tradicionalno korejsko obleko hanbok. V njej pa bosta zagotovo moževa starša.

Kaj bo imela oblečeno hčerka?

Glede na to, da bo takrat stara skoraj 9 mesecev in se bo plazila in premikala prav povsod, si predstavljam, da bo kakršnakoli obleka na koncu postala pisana. 🙂

Kakšna oblačila morajo izbrati gostje?

Takšna, da se počutijo udobno in lepo. Gre za mednarodno poroko, tako da gostom prepuščava svojo izbiro. Le v popolnoma črni ali popolnoma beli upam, da kdo ne pride. 🙂

Ali bo treba plesat?

Ne, plesa ne bo. Trenutno se pogovarjamo o glasbeni spremljavi, vendar se še nismo zedinili glede tega.

Ali bo zabava po poroki? 

Zabave v takem smislu, kot jo poznamo v Sloveniji, ne bo. Hrana, mize in stoli bodo razporejeni zunaj in ponavadi po obroku gostje odidejo domov. Vsaj večina korejskih bo šlo, morda pa se kaj spontanega razvije ob prisotnosti ostale mednarodne zasedbe. 🙂

Kako dolgo bo trajala poroka?

Moj mož pravi, da bo obred trajal kakšno uro, potem pa še kakšno uro ali dve kosilo.

Kdo bo vodil poroko?

Vodil jo bo eden izmed prijateljev, sam pptek zaobljube pa bo po vsej verjetnosti izpeljal njegov oče.

Kako boš spakirala poročno obleko za na avion?

Imela jo bom v ročni prtljagi, saj poznam primer, ko je poročna obleka potovala v ‘velikem’ kovčku, pa se je vmes prtljaga izgubila in obleka nikoli ni prispela na cilj. Mogoče jo bom obesila kar na otroški voziček. 😉