china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Nasveti za potovanje na Kitajsko (prvi del)

Pred potovanjem

Viza: za Kitajsko potrebujete vizo. Vizni postopki so dolgi in srčno priporočam, da se jih v izognitev stresa lotite več kot en mesec pred odhodom. Za prvi termin srečanja in oddaje vseh potrebnih dokumentov obrazce urejate preko ambasadine spletne strani, morate pa se dogovoriti tudi za osebno srečanje. Upoštevajte, da je ponavadi treba čakati po nekaj dni na odgovore. Temeljito in natančno izpolnite obrazec z vprašanji, ki ga dobite na spletni strani Kitajske ambasade v Sloveniji. Pozorno preberite navodila, ki so dopisana na njihovi strani, saj morate tudi dodatne dokumente in slike zložiti v posebnem vrstnem redu. Vse predpriprave na izpolnjevanje in postopke si vnaprej dobro preberite. Ne bodite površni in stvari ne delajte na hitro, ker s tem prav gotovo ne boste pridobili več časa. Vprašanja so vse bolj podrobna in zahtevna, prav tako pridobivanje vize. Pri prošnji za turistčno vizo morate priložiti letalsko karto. Najnovejše zahteve, kontakte in obrazce najdete s klikom na tole povezavo:  Uradna stran kitajska ambasade v Sloveniji. 

Dostop do družbenih omrežij: Facebook, instagram, google, whatsapp, gmail, messenger, google maps, youtube, wordpress (in vse spletne strani ustvarjene na wordpressu) itd. so na Kitajskem prepovedani, blokirani in do njih nimate dostopa. Kitajci za komunikacijo uporabljajo WeChat, za kratke videe pa je izjemno popularen Douyin.

VPN: če si popolnega odklopa od zgoraj omenjenih aplikacij ne morete predstavljati ali pa bi radi z navdušenjem objavljali slike in novice s svojega potovanja v realnem času, si naložite VPN. VPN je kratica za Virtual Private Network, ki prikrije oziroma spremeni dejansko lokacijo vašega nahajanja. Na trgu je več ponudnikov, od plačljivih do brezplačnih, odvisno, kaj si želite in kako kakovosten in zanesljiv dostop do prepovedanih aplikacij in spletnih strani si želite. Sama sem se na primer leta 2013 za nekaj mesecev odklopila od njih, leta 2017 pa sem med bivanjem v Šanghaju uporabljala brezplačni VPN express. Naj opozorim, da aplikacija v kratkem času porabi ogromno baterije na telefonu, tako da je dobro ves čas pri sebi imeti tudi prenosni polnilec. VPN si morate naložiti pred vstopom na Kitajsko, saj je tudi uporaba VPN-ja tam prepovedana. Povezava do Express VPN-ja https://www.expressvpn.com/

Mobilni operaterji in prenos podatkov: klici v Slovenijo in prenos podatkov na Kitajskem so dragi kot žafran. Pokličite predstavnika svojega ponudnika in se pozanimajte o stroških še pred odhodom. Če nimate kakšne posebne opcije za tujino pri svojem mobilnem operaterju, si nujno izklopite prenos podatkov še preden vstopite na letalo proti Kitajski. Sama imam paket, ki se pri vstopu v državo izven EU in pri izbiri partnerskega omrežja takoj vklopi opcija za tujino izven EU in lahko za 4,99 eur koristim 1GB prenosa podatkov. Sicer pa je sodobna Kitajska dobro pokrita z wifijem. Lahko greste v kakšen velik nakupovalni center, kavarno, restavracijo s hitro prehrano, k frizerju, na masažo in se potem tam povežete na internet.

Sporazumevanje: na Kitajskem (celini) je uradni jezik mandarinščina. Ljudje po celi državi govorijo v različnih dialektih, ki se med sabo razlikujejo veliko bolj, kot se razlikujejo na primer hrvaščina, slovenščina, srbščina, ruščina… V Šanghaju na primer govorijo povsem svoj dialekt, ki ga na primer prebivalci Pekinga ne razumejo. Sporazumevanje med njimi tako poteka v uradnem jeziku, mandarinščini. Angleščino v povprečju govorijo za silo v velikih mestih. Ni lahko naključno naleteti na osebe, ki govorijo solidno angleščino. Naj vas ne spravi v jezo prodajalec v kakšnem McDonaldsu, ki ne razume, kaj enostavnega mu govorite v angleščini. Raje jim pokažite na slike. Tudi taxisti, avtobusni vozniki, prodajalci na železniških postajah ne govorijo dobro angleško. Raje se vnaprej pripravite, sploh pa si kakšne naslove sprintajte ali zapišite tudi v pismenkah, ker se kaj lahko zgodi, da do željenega kraja ne boste prišli, če imate naslov zapisan samo v latinici.

Vsem tistim, ki ne govorite kitajsko pa priporočam kratek tečaj Popotniške kitajščine- pri meni seveda. 🙂

Kaj pa je danes na meniju?

Kitajska valuta in menjava: slovenske banke ne menjajo yuanov (oznaka tudi RMB) in zato jih boste lahko dobili šele na Kitajskem. Sama ne obiskujem in ne iščem menjalnic, pač pa raje dvignem večjo vsoto kar na bankomatih. Je provizija, a rajši plačam to, kot zgubljam živce z iskanjem in preračunavanjem pri menjalnicah. Najbolj pogosto sem dvigovala denar na Bank of China, China Construction bank ter Agricultural Bank of China.

Namestitev: hoteli in namestitve na Kitajskem morajo sedaj imeti licenco za sprejem tujcev. Meni se je zgodilo, da sem kar vkorakala v enega izmed hotelov povprašat, če imajo prosto sobo, pa so me že takoj zavrnili. Sprva sem mislila, da sem jim šla na živce samo zato, ker sem tujka in so si to z licenco izmislili, kasneje pa sem ugotovila, da je to res in marsikdo raje zavrne tujca kot da ima nato težave z lokalnimi oblastmi. Priporočam vnaprejšnjo rezervacijo preko bookinga, sicer pa boste potrditve o namestitvah potrebovali že pri obrazcu za vizo.

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Prvi slovenski nastop na Kitajskem zidu

Radeške mažoretke in Godba slovenskih železnic odhajajo na Kitajsko

Na povabilo Ministrstva za kulturo mesta Ljudske republike Kitajske, Svetovne festivalske asociacije (WOFA)  in slovenskega festivalskega društva SI.IN se na Kitajsko prihodnji teden, od 7.8-15.8. 2019, odpravlja ekipa Radeških mažoret in Godba slovenskih železnic. Skupini sta sestavljeni iz 72 slovenskih predstavnikov, prav vsi med njimi pa se na Kitajsko podajajo prvič. Svoje nastope bodo izvajali v okviru mednarodnega festivala International wind orchestra festival, ki se bo odvijal v Pekingu in mladem mestu Rizhao. Kot prva slovenska skupina so bili izbrani tudi za nastop na znamenitem in mogočnem Kitajskem zidu.

Vodja celotne slovenske ekspedicije China Tour 2019 je gospod Aleš Breznikar, ki je tudi podpredsednik WOFA ( World festival association ) ter predsednik SI.IN ( združenje, ki skrbi za organizacijo lastnih festivalov z udeležbo slovenskih kulturnih društev v tujini ter zastopstvo slovenskih skupin na drugih festivalih v tujini).

Na vprašanja nam je odgovorila Tadeja Rozman, glavna koordinatorka festivalov v okviru SI.IN in podpredsednica Kluba Mažorete RAP.

Ali lahko napišete kaj več o tem zanimivem mednarodnem festivalu?

Po zaenkrat pridobljenih informacijah gre za mednarodni festival orkestrov in spremljajočih skupin, ki vsako leto poteka v drugem kraju na Kitajskem (lansko leto je bil omenjeni festival v Dalianu, letos se seli v Rizhao ). Na festivalu se bodo poleg nacionalnega programa igrale tudi kitajske pesmi, katere bodo izvedli vsi nastopajoči orkestri hkrati. Ena izmed zanimivih prigod je bila tudi ta, da smo note za kitajske pesmi prejeli v kitajščini in se seveda iz njih nismo popolnoma nič znašli. Lepo smo se nasmejali in organizatorje prosili za kakšen bolj evropski zapis not. 😊

Kdaj in kje boste igrali oziroma nastopali?

 Glavnina nastopov se bo odvijala v mestu Rizhao (mestne parade, show program, koncertni program ), zadnji dan pa bomo nastop izvedli tudi na Kitajskem zidu.

Ali boste predstavili tudi slovenske melodije?

Da, poleg petih kitajskih pesmi imamo tudi nabor slovenskih, na primer: Na Golici, Židana marela, Slovenija, od kod lepote tvoje…

V kakšni mednarodni družbi boste, iz katerih drugih držav bodo še ostali predstavniki?

Kolikor nam je znano, bodo poleg večih kitajskih skupin, na festivalu sodelovale še skupine iz Češke, Avstrije, Malezije in Slovenije.

Kaj pa skupni nastop z vsemi orkestri?

Za skupni nastop so nam kitajski organizatorji festivala poslali pet melodij- godbe vseh prej omenjenih držav bodo istočasno zaigrale. Na seznamu sta tako tudi Oda radosti in kitajska himna.

Ali je bil kdo izmed vaše ekipe že na Kitajskem?

Ne! Kar nekaj članov nas precej potuje (tako osebno, kot v okviru društva), ampak daljnja Kitajska je tokrat destinacija, kamor vsi potujemo prvič.

Kako dolgo ste urejali vize za Kitajsko? Kakšni so bili postopki za pridobitev, so vas kaj posebej spraševali? Kako dolgo ste izpolnjevali vizni obrazec?  

Prvi večji projekt v naši pripravi na potovanje, je bila poleg zagotovitve finančnih sredstev za letalske karte, rezervacija letalskih kart in ureditev viz. Glede na to da gre za skupino in se iskanje tovrstnih letalskih kart precej razlikuje od individualnega, smo za pomoč kontaktirali oz. poslali povpraševanje različnim slovenskim agencijam, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Ob prejemu različnih ponudb različnih agencij smo na koncu izbrali agencijo Oskar, ki skrbi za naše potovanje do Pekinga ter nazaj. Ker smo precej velika skupina in je pri godbenikih potovanje z letali zaradi instrumentov še toliko bolj specifično, smo se odločili za 2 ločena leta. Mažorete potujejo na relaciji Zagreb-Dubaj-Peking ( Emirates ), godba pa na relaciji Ljubljana-Moskva-Peking (Aeroflot).

Ko smo imeli rezervirane letalske karte, smo nadaljevali s postopkom pridobitve viz. Pri pridobitvi viz smo se srečali z drugim, vsaj na prvi pogled večjim organizacijskim problemom. Ob prvem pogledu na obrazec ter vse zahtevane podatke je zadeva izgledala precej komplicirana in kaotična. Preden smo članom poslali informacije ter dovoljenje za začetek urejanja viz, smo postopek preizkusili sami. Organizatorji so nam elektronsko poslali informacije vezane na sam festival (kdo je gostitelj, natančni podatki, telefonske številke, naslov, tip zahtevane vize, program, garantno pismo, potrdilo hotela itd. ). Po navodilu organizatorja smo zaprosili za F vizo (kulturna izmenjava ). Obrazec se je nahajal na 10 straneh in informacij ki smo jih morali navesti je bilo res ogromno (osebni podatki, podatki družinskih članov, šolanje, služba, plača!, dosedanja potovanja, tuji jeziki, ki jih govoriš, bolezni, morebitna kriminalna preteklost, način potovanja, številka leta, številka vlaka, itd).
Naj omenim še, da je za kitajsko vizo potrebna fotografija z belim ozadjem, v Sloveniji pa so povečini portreti z modrim ozadjem, zato smo seveda vsi morali pred tem obiskati še fotografa 😊 Po nekajdnevnem preizkušanju ter večkratnem kontaktiranju organizatorjev ter našega konzulata, smo le uspeli oddati prvo vlogo, ki je bila uspešno sprejeta. Šele po tem, smo informacijo z natančnimi navodili za pridobitev kitajske vize poslali vsem našim članom. Kakršnakoli oblika skupinske vize za Kitajsko ni mogoča, zato je vsak posameznik vlogo moral izpolniti sam, v dogovorjenem terminu priti na kitajski konzulat, kjer je oddal podpisano vlogo, zraven priložil še uradno vabilo organizatorja, potrdilo hotela kjer bomo nastanjeni s poimenskim seznamom ter program našega bivanja na Kitajskem. Vsakemu so vzeli prstne odtise, zadržali potni list in mu dali datum kdaj se lahko zglasi po vizo. Zadeva je tekla gladko, na sami ambasadi nas dodatno niso zasliševali in že 14 dni pred odhodom smo imeli vsi člani vize v svojih potnih listih 😊

Kako pa boste potovali po sami Kitajski?

Na letališču v Pekingu nas bo počakal lokalni vodič, nato pa bomo odšli na železniško postajo in se z nočnim vlakom odpeljali proti mestu Rizhao. Na vlaku bomo imeli spalnike, hard sleeperje, kar bo naredilo naše potovanje še bolj avtentično.

Le še nekaj dni vas loči do odhoda. Kako potekajo zadnje priprave? Med pakiranjem kovčkov še vadite svoje nastope?

Haha, skoraj. V nedeljo, 4.8. ob 16:oo bomo imeli javno generalko na Vili v Zidanem Mostu ter nato ob 18:00 na stadionu v Radečah. Vabljeni vsi, saj vam bomo tam pokazali skupni figurativni nastop iz našega programa, ki smo ga pripravili za Kitajsko. Seveda pa iskreno vabim tudi vse Slovence, ki se trenutno nahajate na Kitajskem, v Pekingu ali v mestu Rizhao in njegovi okolici, da si ogledate in prisluhnete našim nastopom.

 

Shenyang
Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Mrzla Kitajska- spomin iz 2007/08

Tale zapis je nastal nekje… deset let nazaj… 😮 

Kitajska je velika država z veliko prebivalci. Veliko ljudi pa posledično pomeni veliko drugačnih navad, zaradi katerih se prišlek pravzaprav nikoli ne znebi občutka, da je tujec. Ob ogledu turističnih znamenitosti se tako lahko kaj hitro zgodi, da se sam spremeni v turistično atrakcijo, saj imajo Kitajci zanimivo navado strmenja v ljudi neazijskega porekla, ki se sprehajajo po mestu ali pa si mirne duše ogledujejo svete templje, kjer te razne močne dišave skoraj odpeljejo v nadzemeljski svet. Medtem, ko z očmi iščeš naslednjo zanimivost, pa se ti pogled lahko nehote ustavi na kakšnemu Kitajcu srednjih let, ki drži v roki svoj telefon s kamero, ki je usmerjen v prav nič svetega ali zanimivega,… pač pa proti tebi. Pri tem se zadovoljno smehlja, ko pa se zave, da je postal opažen, začne hitro tipkati po mobilnem telefonu, da bi prikril svoj nenavaden hobi. Na Kitajskem bi lahko tako zaradi takega načina obnašanja pojem zvezdništva dobil nekoliko drugačno definicijo.

Nemalokrat pa se lahko zgodi tudi to, da te osnovno znanje njihovega jezika lahko povzdigne skoraj na raven boga. Ko zaslišiš za sabo, da se pogovarjajo o tebi, ponavadi ne moreš ostati ravnodušen, zato se obrneš k njim in v mandarinščini s čudnim naglasom hitro poveš, da nisi iz Rusije, kot so sprva predvidevali. Takoj so popolnoma očarani in zanima jih vse o tebi, zato skoraj s svetlobno hitrostjo nad tabo spustijo plaz vprašanj o tem, iz kje si, kaj delaš na Kitajskemin koliko časa se že učiš kitajsko. Znanje geografije jim ponavadi rahlo šepa, saj ob omembi Evrope takoj pomislijo, da si iz Francije ali iz Velike Britanije. Presenečenje je bil mlad fant, ki je ob omembi Slovenije takoj poskočil in navdušeno vzkliknil: ”Dzahowitch!”  Seveda se je tudi pohvalil, da bodo nogometne tekme v času olimpijskih iger potekale v Shenyangu, v sedemmilijonskem mestu, kjer smo živele skoraj štiri mesece. Mesto je zelo veliko, kljub temu pa nima prevelikih težav s smogom, saj smo se večinoma zbujale v mrzla, a popolnoma jasna jutra. Ob omembi vremena je zanimivo tudi to, da v vseh teh mesecih bivanja na Kitajskem niti enkrat nismo uporabile dežnika. Je pa zato mraz, ki ga človek izkusi v tem severnem mestu posebna izkušnja, saj se je večkrat zgodilo, da kljub jasnemu vremenu brez oblačka cel dan nismo zapustile stanovanja, saj je bilo zunaj peklensko mraz. Minus dvajset stopinj čez dan ni prav nič prijetna izkušnja. Kljub številnim slojem oblačil, ki ti jih uspe navleči nase, ledeno mrzel zrak še vedno vdihuješ s pljuči, kar pomeni, da te mraz”poreže” še navznoter.  Včasih je bila prava dilema, ali bi v takem mrazu hodil hitro in tako hitreje prišel do toplejšega cilja, s čimer tvegaš vnetje dihal, ali bi hodil počasneje, a s tem dalj časa trpel na mrazu…

Kitajcev na severu tak mraz ne moti več, saj so precej dobro opremljeni.  Kosmate kape, ki smo se jim na koncu jeseni smejale, ko smo jih zagledale na tržnici, v zimskih mesecih postanejo nepogrešljiv dodatek pri moškem spolu. Zanimiv pojav pa so nekateri odporni motoristi, ki se brez čelade in seveda tudi brez kape vozijo po ledenomrzlih ulicah.  Kako tako vožnjo preživijo, je za nas ostala nerešena uganka.

Posebna izkušnja z mrazom pa nas je pričakala zadnji vikend v lanskem letu, ko smo se odpravili v štiri ure oddaljeno obmorsko mesto Dalian.  Navdušenje nad tem, da bomo po dolgem času videli morje, je prijateljico tako prevzelo, da je doma pozabila kapo in rokavice. Po pripovedovanju prijatelja, ki je doma iz tega mesta, je tam v povprečju temperatura vsaj za nekaj stopinj višja kot v Shenyangu, navadno jeto okoli nič stopinj Celzija. Ko smo prispeli v Dalian, je tam snežilo, veter pa je pihal tako močno, da si težko srečal kakšnega mimoidočega,  saj se je bilo prav nemogoče premikati. Na srečo pa smo prav v tem mestu izkusili tradicionalno kitajsko gostoljubnost, ko nam je prijateljeva družina pripravila zelo dobro večerjo z njihovimi morskimi specialitetami.  Ker smo že dobre tri mesece do takrat vsak dan jedli s paličicami, seveda nismo imeli občutka, da z njimi ne znamo jest. Zato smo bili kar nekoliko presenečeni, ko se nam je vsa družina smejala, ko nas je opazovala, kako jih nespretno in nerodno držimo. To jih je sprva tako zabavalo, da nam niso hoteli pokazati, kako se sploh pravilno drži, na koncu pa so se nas le usmilili ter nam pokazali. Kitajci so namreč tudi zanimivega mnenja, kar se hranjenja s paličicami tiče. Pravijo namreč, da njihova vsakdanja uporaba pomaga pri razvoju inteligence. Kaj so si torej mislili o nas, seveda raje nismo spraševali…

Dalian je kljub nenehnemu mrzlemu vetru izredno lepo mesto. Po dolgem času smo si lahko oči spočili na lepi modri barvi morja ter na hribčkih, ki so se vili nedaleč odmesta. Domačini so najbolj ponosni na to, da živijo ob morju. Prav zato so tudi zgradili ogromno ”morsko mesto”, kjer imajo vse mogoče morske živali.Čudovito si je bilo ogledati delfine, morske leve, polarne medvede, tjulnje, razne eksotične barvite majhne ribice, želve velikanke, posebej veličasten paje bil ogled ogromnih morskih psov. Akvariji so delovali čisti, saj smo v nekaterih od njih opazili tudi potapljače, ki so zadevo čistili. Ker pa Kitajci radi vsaki stvari priključijo še kakšen dodatek, smo se v tem ”morskem mestu” lahko sprehodili še po kletki ”pojočih ptic”. Seveda smo pričakovali ptice, ki nas bodo razveselile s čudovitim petjem, videli pa smo le kokoši, fazane in nekaj velikih ptic neznane vrste, ki so krožile nad nami. Da so ptice dobro preskrbljene, smo lahko ugotovili takoj ob vstopu, saj so bila drevesa in tla bela od ptičjih kakcev. V tej veliki kletki smo bili edini turisti in sprva smo seveda mislili, da nikogar ne mika tveganje neželenega okraska na glavi, ob izhodu pa nas je prešinila ideja, da je morda še vedno prisoten strah pred ptičjo gripo.

Pred vrnitvijo domov smo nekaj dni preživele še v Pekingu, kjer smo si na hitro ogledale nekaj znamenitosti, med drugimi Kitajski zid in seveda še nekaj objektov, v katerih bodo potekale olimpijske igre. V kitajski prestolnici se resnično pozna, da jih skrbi čistoča in smog. Na tleh namreč ne vidiš toliko pljunkov, prav tako pa je zanimivo, da se ljudje, zaposleni v državnih službah, na delovna mesta ne smejo voziti z avtomobili, pač pa morajo obvezno uporabljati javni prevoz, ki je smešno poceni. Podzemna železnica te v parih minutah hitro popelje na povsem drug konec mesta za le 0,20 evra, medtem ko se z avtobusom kamorkoli po mestu lahko zapelješ le za deset centov.