Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Ob koncu potovanja po Kitajski- vrnitev domov (tretji del)

Kitajski yuani in preostanek denarja: na Kitajskem imate povsem razumen izgovor, da zapravite vse (seveda le yuane), kar jih mate. V Sloveniji kitajske valute ne morete zamenjat za evre. Če kljub temu domov prinesete nekaj yuanov in ne želite vsega obdržati za spomin, lahko povprašate svoje prijatelje ali pa druge popotnike preko FB skupin ali forumov, ali se nemara kdo od njih v kratkem podaja na Kitajsko.

Sumljivi in prepovedani izdelki: verjamem, da boste na svojem potovanju po Kitajski v kakšni izmed klasičnih ali bolj specializiranih trgovinah in lekarnah videli nenavadne reči, ki so verjetno nekoč bili del živega bitja, sedaj pa so posušeni ali namočeni v delih ali celoti nahajajo v nekakšnem kozarcu za vlaganje. Največkrat so to kače, kuščarji, morski konjički, deli rogovja, šap ali pa celo notranji organi. Kozarec si seveda lahko ogledate od blizu, a nakup res močno odsvetujem, ne glede na to, kakšne bolezenske težave in tegobe lahko odžene z uporabo izbranih sestavin. Vnos tovrstnih reči v evropske države je strogo prepovedan.

Urejanje slik, videev in spominov: čeprav sem bila na Kitajskem že večkrat, pa sem samo enkrat tudi natisnila klasične slike. Kljub temu, da imam veliko paranojo pred izbrisom slik in si jih večkrat kopiram na različne zunanje diske in usb ključe, bi si želela, da bi bila bolj vestna glede urejanja slik. Ne samo, da priporočam, da si vsaj nekaj izbranih slik pretvorite v fizično obliko, ampak si lahko dobro in temeljito uredite tudi mape na računalniku. Jaz si skušam urejati in razvršati slike na podlagi mest, znotraj tega pa na podlagi dogodkov. Vendar je to slednje precej zamudno.

Objave na družbenih omrežjih: zdaj, ko ste zapustili Kitajsko imate ponovno nemoten dostop do zahodnih družbenih omrežij. Svoje vtise in slike lahko tako delite tudi na FB, IG, YT,… Če pa imate kakšno posebno zgodbo, izkušnjo ali nasvet, ki se vam zdijo primerni za objavo na Po tujem potuem blogu, pa me lahko nemudoma pokličete ali pošljete email. 🙂

Kitajska, Organizacija, Potovanje, sejem, Uncategorized

Predstavitev kitajskih podjetij v Ljubljani

V Ljubljani se bodo 29. In 30. avgusta predstavila kitajska podjetja, ki si želijo poslovno in trgovinsko sodelovati s slovenskimi podjetji. The Shanghai Fair 2019, kot je uradno ime dogodka, bo potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več kot 110 podjetij s Kitajske se bo predstavljalo na več kot 4000 kvadratnih metrih. Med udeleženci bodo tudi svetovno priznana kitajska podjetja, med drugimi Warrior rubber shoes, Daketang Teahouse in GW Industry.

Največji poudarek bo na predstavitvi tekstilnih izdelkov in tekstila, IKT in visoko tehnoloških  izdelkov, elektronski in električni opremi, medicinski opremi, izdelkih za zdravstveno nego ter na izdelkih široke potrošnje- torej skorajda za vsakega nekaj.

Sejem je namenjen prav vsem, ki jih Kitajska tako ali drugače zanima.  V času sejma se bodo odvijali tudi ostali zanimivi dogodki, kulturne predstave, okrogle mize ter poizkušanje kitajske hrane. Prvi dan sejma se lahko podjetja udeležijo tudi B2B sestankov.

Vstop na sejem je brezplačen, obiskovalci pa bodo ob vhodu dobili še srečko za sodelovanje v nagradnem žrebanju. Glavna nagrada je Huawei mobitel.

Brezplačno vstopnico si lahko zagotovite na povezavi http://www.sailofshanghai.com ali pa kontaktirate gospoda Richarda po emailu (richard.gao@sailofshanghai.com) ter mu poveste, da ste novico prebrali na Po tujem potujem. 🙂

Če potrebujete prevajalca za b2b sestanke, pa kontaktirajte Po tujem potujem ekipo preko telefona ali emaila, FB ali IG.

Še povzetek:

Ime dogodka: The Shanghai Fair 2019, Ljubljana
Čas: 29. avgust 2019 od  15:00 do 18.00 ter 30.avgust od 9:30 do 17:00
Kraj: Gospodarsko razstavišče Ljubljana (Kocka A2 in Kupola A), Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana, Slovenia
Vstopnina: brezplačna, potrebno si je zagotoviti vstopnico pri organizatorju: http://www.sailofshanghai.com/ 

Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Med potovanjem: nasveti za potovanje po Kitajski (drugi del)

Arrival card in imigracijski postopek

Na letalu proti Kitajski vam bodo stevardese ali stevardi prinesli majhen rumen papir, ki ga morate izpolnit do prihoda na letališče oziroma do imigracijskega postopka. Papirju se reče ‘arrival card’, kamor morate napisati podatke leta, vaše osebne podatke ter informacijo o bivanju. Papir zadržite vse do takrat, ko ga boste morali ob pristanku dati uslužbencu na carinski kontroli. Tam bodo temeljito preverili tudi vaš potni list ter vizo in vam morda postavili nekaj vprašanj o vašem obisku Kitajske. Zavedajte se, da lahko pri tem iz kakršnikoli razlogov, brez pojasnitev, zavrnejo vaš vstop na Kitajsko (ne glede na to, če imate veljavno vizo).

Arrival card

Od izstopa z letala do konca imigracijskega postopka in prevzema prtljage boste potrebovali približno eno uro, lahko še dlje- odvisno od gneče. Pri imigracijskemu postopku boste odšli mimo naprav, kjer vam izmerijo temperaturo, potem pa se morate postaviti v vrsto, ki je namenjena imetnikom vašega potnega lista. Če ne veste kam in kako, vam bodo pomagali prijazni uslužbenci. V prostoru imigracijskega postopka je prepovedano telefoniranje in slikanje.

Smerokazi za imigracijski postopek

Če na Kitajskem ne prenočujete v hotelih ali hostlih, ampak pri prijateljih oziroma imate celo svoje stanovanje, se ne pozabite prijaviti na lokalni policijski postaji.

Pred policijsko postajo v Šanghaju
Pred policijsko postajo v Šanghaju

Vtičnice in adapterji: vtičnice in adapterji so drugačni kot v Sloveniji. Sicer so velikokrat v večjih hotelih že prilagojeni na adapterje in vtikače iz Evrope, a vseeno si lahko za svoje potovanje kupite vmesnik, ki ima različne opcije in ga lahko uporabljate tudi v drugih državah.

Komunikacija: četudi s sogovornikom govorita dva različna jezika, bodite spoštljivi in potrpežljivi. Upoštevajte dejstvo, da boste na Kitajskem za isto stvar lahko enkrat porabili tri minute, naslednjič pa tri ure. Pri osnovnem komuniciranju si lahko pomagate tudi s prevajalnikom v WeChatu ali pa si naložite dober kitajsko-angleški slovar. Sama uporabljam Pleco, ki mi odlično služi tudi v primerih obsežnejših in zahtevnejših prevajanj.

Nakupovanje in cene izdelkov: marsikaj je na Kitajskem še vedno ceneje kot v Sloveniji, nemalo stvari pa je občutno dražje kot pri nas. Za ‘zahodne’ dobrine (kava, pizza, mleko, mlečni izdelki, kruh, kosmiči, čokolada…) boste lahko odšteli pravo malo premoženje- kava na primer stane okrog 4-5 eur, pizza okrog 10- 15 eur in ni garancije, da vam bo sploh všeč. Ne priporočam nakupa svetovnih znamk, na primer Prada, Gucci… Originali so grozno dražji kot v Evropi, poleg tega pa je izjemno visoko tveganje, da si kupite ponaredek.

V McDonaldsu, KFC-ju in ostalih verigah s hitro prehrano in pijačo so cene podobne kot pri nas, vendar je to za Kitajsko še vedno drago, kljub temu pa boste v njih vedno videli polno ljudi. Podobne cene kot pri nas so tudi v zahodnih trgovinah z oblačili- na primer HM, Zara itd.

Ugodne cene oblačil lahko dobite v raznih marketih (na prostem ali v velikih šoping centrih). Tam ne pozabite, da se lahko pogajate za ceno. Na približno- dobra cena za majice je okrog 5-10 eur, prav tako za hlače… Če oblačilo v trgovinah stane več kot 20 eur je drago, razen,če ni bunda.

Vse ljubiteljice čevljev, ki imajo številko več od 38, bodo imele velike težave pri iskanju in nakupovanju prave številke. Prav tako fantje, ki imajo številko večjo od 42. Tudi, če prodajalci zatrjujejo, da imajo na voljo vašo številko, čevelj vseeno obujte, saj ni nujno, da so številke enake kot pri nas.

Nakupovanje na Kitajskem
Nakupovanje na Kitajskem

Klasični spominki s Kitajske so ponavadi izdelki iz žada (veliko je tudi ponaredkov), čaji, pahljače, kaligrafske umetnije ali pa izdelki iz svile.

WeChat: je osnovno sredstvo za komuniciranje na Kitajskem. Glede na vsa stroga pravila in poostren nadzor tudi za VPN je dobro, da si WeChat naložijo tudi vsi tisti, ki ostajajo doma (izven Kitajske) in bi radi ohranjali stik z njimi. Z WeChatom se boste lahko tudi našli s prijatelji na Kitajskem, saj omogoča deljenje lokacije. Tudi če z VPN-jem dostopate do ‘zahodnih’ aplikacij (FB, IG, YT, gmail, whatsapp) ni nujno, da bodo delovale brez zamude ali motenj, sploh pa ne uporabljajte google maps, ki je zelo netočen in marsikdaj ne vsebuje pravih informacij glede razdalj.

Pa še nekaj- ne pišite si po WeChatu kar o vsem, sploh pa ne o političnih zadevah. Kitajski cenzorji so tudi tam zelo prisotni.

Kitajska SIM kartica: na Kitajskem si lahko kupite predplačniško SIM kartico pri China Mobile ali China Unicom. V različnih provincah po Kitajski so cene klicev, sporočil in prenosa podatkov različne, tako da če potujete in prehajate iz ene province v drugo, se raje pozanimajte, kakšen paket je za vas najboljši. V nasprotnem primeru vam ob vstopu v novo provinco naloženi denar takoj izgine z računa. Jaz sem za nakup sim kartice v Šanghaju potrebovala potni list, poleg tega pa so me še slikali. V nekaterih provincah tega ne zahtevajo, tako da je to povsem odvisno, v katero mesto odhajate.

Urejanje SIM kartice in plačevanje računa za telefon

Hrana, pijača in napitnine: na Kitajskem napitnine ne poznajo in s ponujanjem dodatnega denarja boste ljudi spravili v zadrego. Napitnine ne bodo sprejeli. Hrana se zelo razlikuje po provincah in večinoma ni podobna temu, kar ponujajo kitajske restavracije v Sloveniji. Če vas domačini povabijo na večerjo, jim prinesite darilo, poleg tega pa se pripravite, da bo meso perutnine ali ribe postreženo skupaj z glavo živali. Namesto drage kave si raje privoščite mlečni čaj- meni so bili najljubši pri 1 diandian (1點點 or 一点点奶茶).

Pizza z omako

Prevoz: vožnja z javnim prevozom je na Kitajskem lahko vsakdodnevna pustolovščina. Ponavadi je najbolj ugoden prevoz z metrojem, vendar tvegate izjemno gnečo. Ob vstopu na podzemno vam bodo vsakič tudi pregledali torbe in nakupovalne vrečke, ki jih morate dati skozi scanner- podobno kot na letališču. Vožnjo s taksisti priporočam tistim, ki imajo vsaj osnovno znanje kitajščine in destinacijo zapisano v pismenkah. Avtobusov ponavadi za vožnjo po mestu nisem uporabljala, saj se znajo zataknit v mestnih konicah. Bolj so primerni za kakšno medkrajevno potovanje, predvsem v kraje, do kamor ne pelje vlak.

Na metroju ni nikoli dolgčas.

Če imate na voljo dovolj časa, bi vsakemu navdušenemu popotniku priporočala, da izkusi hitre in počasne vlake. Hitri vlaki dosegajo hitrost, ki je lahko tudi večja od 300 km/h, potovanje s počasnimi vlaki pa vas lahko vrne v preteklost. Na počasnih oziroma klasičnih vlakih (s podobnim oziroma vseeno hitrejšim premikanjem kot s tem, kar imamo v Sloveniji) lahko kupite različne sedeže, spalnike ali celo stojišča. Sedeži obstajajo mehki ali trdi, prav tako spalniki oziroma postelje  v njih. Za primerjavo- ‘hard sleeper’ (spalnik s trdimi posteljami) ima postelje razporejene čez cel vagon in nima kupejev. ‘Soft sleeper’ (spalnik z mehkimi posteljami ima postelje razporejene po šest v enem kupeju. Stojišča ponavadi kupijo revni kitajski delavci, ki le nekajkrat na leto odhajajo nazaj domov.

Po mestu se lahko podate tudi s kolesi, ki si jih lahko s skeniranjem qr kode sposodite malodane na vsakem koraku.

Javna stranišča: tudi ta so, tako kot javni prevoz, lahko prava pustolovščina.

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Nasveti za potovanje na Kitajsko (prvi del)

Pred potovanjem

Viza: za Kitajsko potrebujete vizo. Vizni postopki so dolgi in srčno priporočam, da se jih v izognitev stresa lotite več kot en mesec pred odhodom. Za prvi termin srečanja in oddaje vseh potrebnih dokumentov obrazce urejate preko ambasadine spletne strani, morate pa se dogovoriti tudi za osebno srečanje. Upoštevajte, da je ponavadi treba čakati po nekaj dni na odgovore. Temeljito in natančno izpolnite obrazec z vprašanji, ki ga dobite na spletni strani Kitajske ambasade v Sloveniji. Pozorno preberite navodila, ki so dopisana na njihovi strani, saj morate tudi dodatne dokumente in slike zložiti v posebnem vrstnem redu. Vse predpriprave na izpolnjevanje in postopke si vnaprej dobro preberite. Ne bodite površni in stvari ne delajte na hitro, ker s tem prav gotovo ne boste pridobili več časa. Vprašanja so vse bolj podrobna in zahtevna, prav tako pridobivanje vize. Pri prošnji za turistčno vizo morate priložiti letalsko karto. Najnovejše zahteve, kontakte in obrazce najdete s klikom na tole povezavo:  Uradna stran kitajska ambasade v Sloveniji. 

Dostop do družbenih omrežij: Facebook, instagram, google, whatsapp, gmail, messenger, google maps, youtube, wordpress (in vse spletne strani ustvarjene na wordpressu) itd. so na Kitajskem prepovedani, blokirani in do njih nimate dostopa. Kitajci za komunikacijo uporabljajo WeChat, za kratke videe pa je izjemno popularen Douyin.

VPN: če si popolnega odklopa od zgoraj omenjenih aplikacij ne morete predstavljati ali pa bi radi z navdušenjem objavljali slike in novice s svojega potovanja v realnem času, si naložite VPN. VPN je kratica za Virtual Private Network, ki prikrije oziroma spremeni dejansko lokacijo vašega nahajanja. Na trgu je več ponudnikov, od plačljivih do brezplačnih, odvisno, kaj si želite in kako kakovosten in zanesljiv dostop do prepovedanih aplikacij in spletnih strani si želite. Sama sem se na primer leta 2013 za nekaj mesecev odklopila od njih, leta 2017 pa sem med bivanjem v Šanghaju uporabljala brezplačni VPN express. Naj opozorim, da aplikacija v kratkem času porabi ogromno baterije na telefonu, tako da je dobro ves čas pri sebi imeti tudi prenosni polnilec. VPN si morate naložiti pred vstopom na Kitajsko, saj je tudi uporaba VPN-ja tam prepovedana. Povezava do Express VPN-ja https://www.expressvpn.com/

Mobilni operaterji in prenos podatkov: klici v Slovenijo in prenos podatkov na Kitajskem so dragi kot žafran. Pokličite predstavnika svojega ponudnika in se pozanimajte o stroških še pred odhodom. Če nimate kakšne posebne opcije za tujino pri svojem mobilnem operaterju, si nujno izklopite prenos podatkov še preden vstopite na letalo proti Kitajski. Sama imam paket, ki se pri vstopu v državo izven EU in pri izbiri partnerskega omrežja takoj vklopi opcija za tujino izven EU in lahko za 4,99 eur koristim 1GB prenosa podatkov. Sicer pa je sodobna Kitajska dobro pokrita z wifijem. Lahko greste v kakšen velik nakupovalni center, kavarno, restavracijo s hitro prehrano, k frizerju, na masažo in se potem tam povežete na internet.

Sporazumevanje: na Kitajskem (celini) je uradni jezik mandarinščina. Ljudje po celi državi govorijo v različnih dialektih, ki se med sabo razlikujejo veliko bolj, kot se razlikujejo na primer hrvaščina, slovenščina, srbščina, ruščina… V Šanghaju na primer govorijo povsem svoj dialekt, ki ga na primer prebivalci Pekinga ne razumejo. Sporazumevanje med njimi tako poteka v uradnem jeziku, mandarinščini. Angleščino v povprečju govorijo za silo v velikih mestih. Ni lahko naključno naleteti na osebe, ki govorijo solidno angleščino. Naj vas ne spravi v jezo prodajalec v kakšnem McDonaldsu, ki ne razume, kaj enostavnega mu govorite v angleščini. Raje jim pokažite na slike. Tudi taxisti, avtobusni vozniki, prodajalci na železniških postajah ne govorijo dobro angleško. Raje se vnaprej pripravite, sploh pa si kakšne naslove sprintajte ali zapišite tudi v pismenkah, ker se kaj lahko zgodi, da do željenega kraja ne boste prišli, če imate naslov zapisan samo v latinici.

Vsem tistim, ki ne govorite kitajsko pa priporočam kratek tečaj Popotniške kitajščine- pri meni seveda. 🙂

Kaj pa je danes na meniju?

Kitajska valuta in menjava: slovenske banke ne menjajo yuanov (oznaka tudi RMB) in zato jih boste lahko dobili šele na Kitajskem. Sama ne obiskujem in ne iščem menjalnic, pač pa raje dvignem večjo vsoto kar na bankomatih. Je provizija, a rajši plačam to, kot zgubljam živce z iskanjem in preračunavanjem pri menjalnicah. Najbolj pogosto sem dvigovala denar na Bank of China, China Construction bank ter Agricultural Bank of China.

Namestitev: hoteli in namestitve na Kitajskem morajo sedaj imeti licenco za sprejem tujcev. Meni se je zgodilo, da sem kar vkorakala v enega izmed hotelov povprašat, če imajo prosto sobo, pa so me že takoj zavrnili. Sprva sem mislila, da sem jim šla na živce samo zato, ker sem tujka in so si to z licenco izmislili, kasneje pa sem ugotovila, da je to res in marsikdo raje zavrne tujca kot da ima nato težave z lokalnimi oblastmi. Priporočam vnaprejšnjo rezervacijo preko bookinga, sicer pa boste potrditve o namestitvah potrebovali že pri obrazcu za vizo.

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Prvi slovenski nastop na Kitajskem zidu

Radeške mažoretke in Godba slovenskih železnic odhajajo na Kitajsko

Na povabilo Ministrstva za kulturo mesta Ljudske republike Kitajske, Svetovne festivalske asociacije (WOFA)  in slovenskega festivalskega društva SI.IN se na Kitajsko prihodnji teden, od 7.8-15.8. 2019, odpravlja ekipa Radeških mažoret in Godba slovenskih železnic. Skupini sta sestavljeni iz 72 slovenskih predstavnikov, prav vsi med njimi pa se na Kitajsko podajajo prvič. Svoje nastope bodo izvajali v okviru mednarodnega festivala International wind orchestra festival, ki se bo odvijal v Pekingu in mladem mestu Rizhao. Kot prva slovenska skupina so bili izbrani tudi za nastop na znamenitem in mogočnem Kitajskem zidu.

Vodja celotne slovenske ekspedicije China Tour 2019 je gospod Aleš Breznikar, ki je tudi podpredsednik WOFA ( World festival association ) ter predsednik SI.IN ( združenje, ki skrbi za organizacijo lastnih festivalov z udeležbo slovenskih kulturnih društev v tujini ter zastopstvo slovenskih skupin na drugih festivalih v tujini).

Na vprašanja nam je odgovorila Tadeja Rozman, glavna koordinatorka festivalov v okviru SI.IN in podpredsednica Kluba Mažorete RAP.

Ali lahko napišete kaj več o tem zanimivem mednarodnem festivalu?

Po zaenkrat pridobljenih informacijah gre za mednarodni festival orkestrov in spremljajočih skupin, ki vsako leto poteka v drugem kraju na Kitajskem (lansko leto je bil omenjeni festival v Dalianu, letos se seli v Rizhao ). Na festivalu se bodo poleg nacionalnega programa igrale tudi kitajske pesmi, katere bodo izvedli vsi nastopajoči orkestri hkrati. Ena izmed zanimivih prigod je bila tudi ta, da smo note za kitajske pesmi prejeli v kitajščini in se seveda iz njih nismo popolnoma nič znašli. Lepo smo se nasmejali in organizatorje prosili za kakšen bolj evropski zapis not. 😊

Kdaj in kje boste igrali oziroma nastopali?

 Glavnina nastopov se bo odvijala v mestu Rizhao (mestne parade, show program, koncertni program ), zadnji dan pa bomo nastop izvedli tudi na Kitajskem zidu.

Ali boste predstavili tudi slovenske melodije?

Da, poleg petih kitajskih pesmi imamo tudi nabor slovenskih, na primer: Na Golici, Židana marela, Slovenija, od kod lepote tvoje…

V kakšni mednarodni družbi boste, iz katerih drugih držav bodo še ostali predstavniki?

Kolikor nam je znano, bodo poleg večih kitajskih skupin, na festivalu sodelovale še skupine iz Češke, Avstrije, Malezije in Slovenije.

Kaj pa skupni nastop z vsemi orkestri?

Za skupni nastop so nam kitajski organizatorji festivala poslali pet melodij- godbe vseh prej omenjenih držav bodo istočasno zaigrale. Na seznamu sta tako tudi Oda radosti in kitajska himna.

Ali je bil kdo izmed vaše ekipe že na Kitajskem?

Ne! Kar nekaj članov nas precej potuje (tako osebno, kot v okviru društva), ampak daljnja Kitajska je tokrat destinacija, kamor vsi potujemo prvič.

Kako dolgo ste urejali vize za Kitajsko? Kakšni so bili postopki za pridobitev, so vas kaj posebej spraševali? Kako dolgo ste izpolnjevali vizni obrazec?  

Prvi večji projekt v naši pripravi na potovanje, je bila poleg zagotovitve finančnih sredstev za letalske karte, rezervacija letalskih kart in ureditev viz. Glede na to da gre za skupino in se iskanje tovrstnih letalskih kart precej razlikuje od individualnega, smo za pomoč kontaktirali oz. poslali povpraševanje različnim slovenskim agencijam, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Ob prejemu različnih ponudb različnih agencij smo na koncu izbrali agencijo Oskar, ki skrbi za naše potovanje do Pekinga ter nazaj. Ker smo precej velika skupina in je pri godbenikih potovanje z letali zaradi instrumentov še toliko bolj specifično, smo se odločili za 2 ločena leta. Mažorete potujejo na relaciji Zagreb-Dubaj-Peking ( Emirates ), godba pa na relaciji Ljubljana-Moskva-Peking (Aeroflot).

Ko smo imeli rezervirane letalske karte, smo nadaljevali s postopkom pridobitve viz. Pri pridobitvi viz smo se srečali z drugim, vsaj na prvi pogled večjim organizacijskim problemom. Ob prvem pogledu na obrazec ter vse zahtevane podatke je zadeva izgledala precej komplicirana in kaotična. Preden smo članom poslali informacije ter dovoljenje za začetek urejanja viz, smo postopek preizkusili sami. Organizatorji so nam elektronsko poslali informacije vezane na sam festival (kdo je gostitelj, natančni podatki, telefonske številke, naslov, tip zahtevane vize, program, garantno pismo, potrdilo hotela itd. ). Po navodilu organizatorja smo zaprosili za F vizo (kulturna izmenjava ). Obrazec se je nahajal na 10 straneh in informacij ki smo jih morali navesti je bilo res ogromno (osebni podatki, podatki družinskih članov, šolanje, služba, plača!, dosedanja potovanja, tuji jeziki, ki jih govoriš, bolezni, morebitna kriminalna preteklost, način potovanja, številka leta, številka vlaka, itd).
Naj omenim še, da je za kitajsko vizo potrebna fotografija z belim ozadjem, v Sloveniji pa so povečini portreti z modrim ozadjem, zato smo seveda vsi morali pred tem obiskati še fotografa 😊 Po nekajdnevnem preizkušanju ter večkratnem kontaktiranju organizatorjev ter našega konzulata, smo le uspeli oddati prvo vlogo, ki je bila uspešno sprejeta. Šele po tem, smo informacijo z natančnimi navodili za pridobitev kitajske vize poslali vsem našim članom. Kakršnakoli oblika skupinske vize za Kitajsko ni mogoča, zato je vsak posameznik vlogo moral izpolniti sam, v dogovorjenem terminu priti na kitajski konzulat, kjer je oddal podpisano vlogo, zraven priložil še uradno vabilo organizatorja, potrdilo hotela kjer bomo nastanjeni s poimenskim seznamom ter program našega bivanja na Kitajskem. Vsakemu so vzeli prstne odtise, zadržali potni list in mu dali datum kdaj se lahko zglasi po vizo. Zadeva je tekla gladko, na sami ambasadi nas dodatno niso zasliševali in že 14 dni pred odhodom smo imeli vsi člani vize v svojih potnih listih 😊

Kako pa boste potovali po sami Kitajski?

Na letališču v Pekingu nas bo počakal lokalni vodič, nato pa bomo odšli na železniško postajo in se z nočnim vlakom odpeljali proti mestu Rizhao. Na vlaku bomo imeli spalnike, hard sleeperje, kar bo naredilo naše potovanje še bolj avtentično.

Le še nekaj dni vas loči do odhoda. Kako potekajo zadnje priprave? Med pakiranjem kovčkov še vadite svoje nastope?

Haha, skoraj. V nedeljo, 4.8. ob 16:oo bomo imeli javno generalko na Vili v Zidanem Mostu ter nato ob 18:00 na stadionu v Radečah. Vabljeni vsi, saj vam bomo tam pokazali skupni figurativni nastop iz našega programa, ki smo ga pripravili za Kitajsko. Seveda pa iskreno vabim tudi vse Slovence, ki se trenutno nahajate na Kitajskem, v Pekingu ali v mestu Rizhao in njegovi okolici, da si ogledate in prisluhnete našim nastopom.

 

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Najbolj uporabne mobilne aplikacije za bivanje na Kitajskem

WeChat: osnovno sredstvo za bivanje na Kitajskem. WeChat je mobilna aplikacija za komunikacijo (klici, sporočila, pošiljanje slik, videev) in še mnogo več. Z WeChatom si lahko s prijatelji delite lokacijo in se najdete, saj na Kitajskem googlemaps ne dela. Z WeChatom lahko tudi (če imate kitajsko bančno kartico) plačujete račune za telefon, vodo, elektriko… Z WeChatom lahko odklenete javna kolesa. Z WeChatom ostanete v stiku z novimi prijatelji. Z WeChatom na Kitajskem lažje živite. No, pravzaprav je realnost taka, da brez WeChata na Kitajskem ne morete obstajati.

Aplikacije za izposojo koles- Ofo in Mobike

V velikih kitajskih mestih se je ponavadi težko premikati z javnim prevozom, sploh v času jutranjih, popoldanskih in večernih konic. Hitreje se premikate, če si s pomočjo telefona skenirate QR kodo z enih izmed javnih koles in odkolesarite na drug konec mesta. Najbolj pogosta ponudnika sta zaenkrat OFO in Mobike.

Namig: Če QR kode ne morete skenirati ali pa vaša aplikacija ni povezana z vašim bančnim računom; sprehodite se mimo skladovnice parkiranih koles in poiščite tako kolo, ki je odklenjeno. 🙂

App za mobilno plačevanje- Alipay in WeChat
Na Kitajskem le še redko kdo plačuje z gotovino, še manj pa z bančnimi karticami. Aplikaciji Alipay in WeChat omogočata mobilno plačevanje skorajda vsake storitve- od uličnega čevljarja, restavracij, javnega prevoza in kakršnihkoli trgovin. Aplikaciji sta povezani s kitajskim bančnim računom, s katerega se odštevajo denarci ob nakupu skorajda česarkoli.

Namig: vprašajte svoje kitajske prijatelje za pomoč, saj mnogi tujci na začetku bivanja ne odpirajo takoj bančnih računov na Kitajskem.

App za naročanje taxija oziroma prevoza- Didi Kuaiche
Časi, ko si se kot tujec na Kitajskem postavil na rob pločnika in pomahal taksistu, ta pa je nemudoma zavrl in ustavil, so mimo. Sedaj taxiji drvijo mimo vas, saj preko aplikacij ljudje vnaprej rezervirajo taxi in prevoznike.

App za naročanje hrane- Meituan
Na Kitajskem si hrano in pijačo ljudje naročajo veliko pogosteje kot pri nas. Prijatelju, ki dela na drugem koncu mesta in je povsem izčrpan na delovnem mestu, lahko preko aplikacije naročite na primer ‘bubble tea’, mega hit, ki navdušuje ne samo Azijce ampak tudi vse tujce, ki so kadarkoli poskusili te zanimive in raznolike bolj ali manj (ne) zdrave napitke.

App za uporabo blokiranih strani in aplikacij- VPN
Facebook, Instagram, Twitter, Google, Gmail, Youtube, Whatsapp… so na Kitajskem še vedno popolnoma blokirani. Lahko pa si na računalnik in telefon naložite VPN, s katerim se lahko potem vseeno povezujete do omenjenih strani oziroma aplikacij. Če boste na Kitajskem dlje časa, pa boste kmalu ugotovili, da dostopa do omenjenih družbenih omrežij in spletnih strani sploh ne pogrešate več- ker imate WeChat, ki v eni sami aplikaciji ponuja celo boljše in obsežnejše alternative…

Namig: vedno nosite s sabo prenosni polnilec za svoj mobilni telefon, saj vam VPN zelo hitro izprazne baterijo. Sama sem imela na telefonu VPN express, ki je bil povsem soliden za brezplačno uporabo.
Neizogibno dejstvo: kadarkoli se na Kitajskem odvijajo pomembna (skrita in javna) politična srečanja, je povsem blokiran tudi VPN. Povabite svoje slovenske in tuje prijatelje ter domače, da si tudi oni naredijo profil na WeChatu in tako ne ostanete odrezani od najbližjih.

Pa še to- mnoge ostale aplikacije in ‘spletne strani’ so integrirane v WeChat- najnovejši trend so WeChat Mini Programms, ki je idealen način tudi za tuja podjetja, ki si želijo doseči kitajsko občinstvo.

Kitajska, Organizacija, Potovanje

Moja najljubša kitajska mesta

English version: click.

Qingdao: mesto in prijateljico, ki je bivala tam, sem obiskala leta 2013, ko sem po nekajmesečnem bivanju in poučevanju na skrajnem jugu Kitajske, nujno potrebovala osvežitev. Tisto poletje sem živela v subtropskem podnebju in osvežitev v obmorskem kraju Qingdao je bila kar super. Neprijetno je bilo edino to, da so me mimoidoči začudeno gledali, ko sem se podala v morje in nekateri so me neočitno tudi slikali. Večina Kitajcev namreč ne zna plavati in zato so bili kar osupli, ko so videli, da lahko plavam brez plavalnega obroča ali kakšnih drugih pripomočkov, s katerimi si ponavadi pomagajo pri lebdenju nad vodo. Po plavalski izkušnji sem se odločila, da kopalke raje pospravim in sem se na ogled mesta podala peš. Prehodila sem ga toliko, da so mi čevlji popolnoma razpadli in sem si morala deliti taksi s popolnimi neznanci, da sem lahko prišla do stanovanja.

Qingdao

Suzhou: sem do sedaj obiskala dvakrat. Prvič leta 2013 in drugič 2017. Mesto je dokaj blizu Šanghaja in priporočam obisk vsakemu, ki se nahaja v njegovi bližini. Nekako se mi zdi mesto polno navdiha, s svojimi malimi kanali in starimi uličicami ter hišami je pravi raj za vse umetniške duše. Zelo romantična je bila tudi vožnja z malim lesenim čolnom, ki ga je poganjal star možak in zraven prepeval izjemno lepe stare kitajske pesmi.

On the boat
Na čolničku
View from the boat
Razgled s čolna

Šanghaj: po pravici povedano- nisem prepričana, ali imam mesto rada ali ne. Tujcu nudi vse dobrine zahodnega sveta (fitnes, mleko in mlečni izdelki, tuja literatura; vse,kar se v večini ostalih kitajskih mest še vedno težko dobi). Ampak hkrati je mesto tako hrupno in nagneteno, da mislim, da več kot par mesecev res ne bi zdržala tam. Vsekakor pa je odlično mesto za vse tujce, ki Kitajsko obiskujejo prvič, saj je v njem še vedno vidna mešanica med staro in moderno Kitajsko.

Shanghai
Shanghai
Hidden street in Shanghai
Mala skrita ulica v Šanghaju

Longlin: je najmanjši kitajski kraj, v katerem sem živela. Kitajci ga pravzaprav ne štejejo niti pod mesto, ampak se jim zdi vas. Po velikosti in številu prebivalcev si je podobno s Celjem. Je mesto, kamor sem prvič odpotovala povsem sama. Vso komunikacijo sem s predstavniki šole opravila preko spleta in nikogar ob svojem prihodu nisem poznala osebno. Na srečo se je izkazalo, da so ljudje res dobrosrčni in vredni zaupanja. Mestece je res barvito čudovito in le malo tujcev ga je obiskalo. Longlin me je navdihnil za mnogo zgodb in mojo osebnost izoblikoval karakteristike, ki si jih pred to izkušnjo nisem znala predstavljati, da bi bile del mojega značaja.

Longlin
Longlin

Hangzhou: tudi Hangzhou sem obiskala dvakrat, a se mi prvič ni zdelo nič posebnega. Glomazno mesto z velikim jezerom in ogromno gnečo. Kot milijonkrat povečan Bled. Prvič sem tam ostala nekaj dni, toliko, da sem se v natikačih sprehodila okrog jezera (trajalo je več ur), a me nekako vseeno ni navdušilo. Bilo je vroče in ves čas je bila v zraku ogromna količina vlage. Tudi ko sem drugič odhajala v to mesto, nisem pričakovala ničesar. Pokazati sem ga želela svojemu fantu, saj je tudi Hangzhou primeren za vikend izlet za vse tiste, ki živijo v Šanghaju. Odpeljala sva se s hitrim vlakom, a takoj, ko sva stopila z vagona v mesto se mi je zazdelo vse drugače. Niti približno si nisem predstavljala, da bom v Hangzhouu našla mir in tišino- morda je k temu botrovala tudi lokacija najinega hostla, ki je še vedno na prvem mestu mojih najljubših hostlov (Fiona’s).

Mir v Hangzhouu

Shenyang: mesto, ki prav gotovo ni prva izbira tujcev, ki si želijo prvič ogledati Kitajsko. A povsem po krivici. V Shenyangu še vedno lahko najdete marsikaj, kar je v drugih velikih kitajskih mestih že povsem izginilo- ogromne notranje tržnice, možnost vožnje z malimi rdečimi vozili, tržnice na prostem itd. Mesto se nahaja na severu, v provinci Liaoning in pozimi je tam čez dan okrog -25’C. Sibirija je seveda povsem zraven. Kljub temu Shenyang ostaja na prvem mestu mojih najljubših kitajskih mest. Je prvo mesto, v katerem sem živela in študirala leta 2007. Deset let kasneje sem ga zopet obiskala. Nostalgično obujanje spominov na študentske čase pa se je premešalo s povsem novo izkušnjo. Deset let po prvem obisku Kitajske sem ugotovila, da me v življenju čaka nova vloga- vloga mame.

 

Shanghai Normal University
Shenyang Normal University
Železniška postaja v Shenyangu

Riževa polja in kolo
china, Kitajska, Korea, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Eight most interesting experiences in China

Main reasons for my longer stay in China were always related to work or study. Every time when I lived in China for couple of months and I had to put a lot of effort to consume my free time well. I am presenting you some of my most memorable experiences I have had in China. It was difficult to make this list because every day in China is a remarkable and bring something memorable.

Music festival in Shanghai; since my first interest into Chinese rock music was established in 2007 and I needed exactly ten years to attend a big music festival in China. My final thesis in the university was: ‘Rock music in China’ but I only attended few small concerts of Chinese bands in Europe. In 2017 I finally made it to the one of the biggest music events in China- to music festival Simple Life. It was worth to wait, as I was lucky enough to have two of my favorite performers on stage at the same day- I was happy as kid when I enjoyed the concerts of Pu Shu 朴树 and Escape Plan 逃跑计划.

Harvesting  persimmons ; I trust all of you expected I’d say I harvested rice, but I haven’t. For a while I was explaining to my Chinese friends, that I wish to experience something authentic, something which not many other foreign tourists had a chance to see or do. Obviously they heard my wish well and they took me to… persimmons farm where the owner gave us long sticks. We used it to pick up persimmons from tall trees. I wonder how many other foreigners had this experience in China…

Kakiji
Persimmons up in the tree

Tangerine scrumping; I still recall the memory on one of my favorite hostel I have ever been in China. Hostel is located in Hangzhou and the rooms and bedrooms are placed in traditional houses next to the forest. Location is really peaceful and not crowded at all. But what is more, in front of the hostel grows a tangerine tree which gives world’s best tangerines in autumn. When I passed the tree in the night, tangerines were literally glittering from the branches and I couldn’t resist not picking up few of them to have most delicious breakfast next morning.

Pogled na mandarine
View on tangerine tree
Vhod v hostel
Entrance to the hostel

Bicycle ride through the empty tunnel… empty streets in China? That sounds more like an illusion. Me and my boyfriend were cycling around Hangzhou and we came to the road sign announcing that further drive is forbidden. We took a risk and drove further which gave us one of the most unique experiences in China.  I can even say that the tunnel which we went through had quite a good air.

Tunel na Kitajskem
Tunnel in China
Short break in the tunnel

Unusual exhibition; have you ever had a kind of a dream, when you suddenly appeared in a dark room surrounded with numerous strangers? That happened to me in reality. By coincidence I entered one big shopping mall. Few steps I made and I saw a looong queue of people waiting for something. I came closer and asked a young girl next to me what is happening. She showed me her VIP ticket for some exhibition and then she called a security. I was ready to run away, but people were so crowded that I couldn’t move. Young lady explained to the security that we will enter the exhibition together. Tall dark men just nodded, opened the bar and let us enter on escalator. We were moving down, toward dark room with flashing lights. We appeared in one event, where all the visitors were walking around with the fine glasses of wine and trying to chat to each other. Many journalists were around trying to capture this unique event, which, up to now, I am still not completely sure what was really all about.

Opening ceremony
Opening ceremony

Rooftop Zumba; I might be the person who entered most fitness and dance studios all around Shanghai. I was in search for a good Zumba classes and I almost gave up. Usually the Zumba was made from too easy left and right steps, outdated music or amateur instructors. I was also subscribed to the news for upcoming events. On one sunny Saturday I went up to the rooftop right next to the Jing’an Temple. We were surrounded by other skyscrapers and it was the first time I came to such a remarkable location. The sky was blue and through the whole day each hour another workout presentation started. I waited for Zumba and I was surprised how many people came to attend it. There were not many Chinese but mostly foreigners. When the music started I finally felt a big relief as I immediately knew one hour of pure fun is ahead of me.

Zumba na strehi nebotičnika
Rooftop Zumba
Zumba in China

Yellow mountain (Huangshan 黄山); every time when I lived in China in big cities, I badly start to miss a real nature. Crowded and noisy parks are really weak substitute for it. So on one weekend we took a night train from Shanghai to Yellow mountain. The train was full and although we bought tickets more than a week before, we could only purchase the sitting tickets. All sleeping wagons were already sold out. To tell you honestly, a night ride in a crowded train with curious passengers was more exhausting then climbing to the top of the mountain. I was happy to see mountains around me but it was a little disappointing that they build stairs all way up to the top and I couldn’t feel real soil under my shoes.

Stopnice do vrha
Stairs all way up to the top
Navdihujoče gorovje
Inspiring mountains

Z vrha

Interview about my life in Chinese village; in the summer of 2013 I lived in a small town called Longlin. Most of the Chinese never heard about that place, but those who had, they all were surprised what brought me to the village in the middle of the mountains.  Most of inhabitants had never seen a foreigner living there, so Guangxi TV came and made an interview and a short video about my life there. It happened so fast that I only had few minutes to prepare for the interview. I showed them how I buy food in local market, how I did the jogging in the morning and how I was teaching kids. Only at the end of the day I figured it out I was speaking all time only Mandarin Chinese. Never in my life had I imagined my first interview can be all in Chinese.

Interview in Mandarin Chinese

 

 

 

Riževa polja in kolo
Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Osem zanimivih izkušenj s Kitajske

Glavni razlogi za moje bivanje na Kitajskem so bili do sedaj vedno študij ali delo. V svojih nekajmesečnih bivanjih sem tako morala svoj prosti čas dobro načrtovati in ga čimbolj intenzivno izkoristiti. Tu povzemam le nekaj najzanimivejših izkušenj; izbira je bila težka, saj ponavadi na Kitajskem zanimive izkušnje in dogodke doživiš skorajda vsak dan.

  • Glasbeni festival v Shanghaiju; glede na to, da sem študij sinologije in sociologije kulture zaključila s temo ‘Rock glasba na Kitajskem’, sem si natanko deset let želela, da bi obiskala dober kitajski glasbeni festival ali koncert. Leta 2017 mi je uspelo priti na festival Simple Life, ki je potekal v Shanghaiju. Splačalo se je čakati, saj sta v istem dnevu na odru nastopila dva izmed mojih najljubših izvajalcev- Escape Plan 逃跑计划 in Pu Shu 朴树. Bolj podrobno o tem dogodku lahko preberete na povezavi: klik.
  • Nabiranje kakijev; verjetno bi bilo bolj pričakovano, da bi namesto kakijev nabirala riž. Svoji kitajski prijateljici sem namreč velikokrat razlagala, da si želim bolj avtentičnih izkušenj na Kitajskem in nekaj, kar ne doživi vsak zahodni turist. Nek vikend se je odločila, da organizira pravo lokalno aktivnost- in nas odpeljala do nasadov kakijev, kjer smo jih nato lahko obirali z dolgo palico. No, saj je pravzaprav kar dobro izbrala, me prav zanima, koliko tujcev je na Kitajskem nabiralo kakije.

    Kakiji
    Kakiji
  • Rabutanje mandarin; kadarkoli je prilika, opevam najboljši hostel v Hangzhouu. Tam se mi je zdelo kot v pravljici. Hostel se nahaja v objektih tradicionalnega kitajskega poslopja, pri njihovih sosedih pa jeseni rastejo najboljše mandarine. Pot do vhoda v hostel je potekala mimo nizkega drevesa z mandarinami, ki so se svetile tudi ponoči. Nisem jih nabrala preveč, ravno toliko, da so šle v žep in sem jih imela zjutraj za zajtrk.
    Pogled na mandarine
    Pogled na mandarine

    Vhod v hostel
    Vhod v hostel
  • Vožnja s kolesom skozi prazen tunel; prazne ceste so na Kitajskem… iluzija? Med kolesarjenjem po Hangzhouu sva prišla do zaprte ceste, ki je dovoljevala prehod samo domačinom. Poskusila sva srečo in se odpeljala dalje. V dvajsetminutni vožnji s kolesom naju je prehitel en avto in dva motorista. Tako prazne ceste še nisem videla na Kitajskem in zrak v tunelu je bil skoraj svež.
    Postanek v tunelu
    Postanek v tunelu

    Tunel na Kitajskem
    Tunel na Kitajskem
  • Obisk nenavadne razstave; ste že imeli kdaj kakšne sanje, kjer ste se kar naenkrat znašli na nekem zabavnem dogodku, obdani z ogromnim številom ljudi in vse naokoli sebe niste poznali nikogar? No, moj obisk razstave je zgledal zelo podobno. Bila sva na poti domov, ko sem se ustavila v enem izmed šoping centrov in zagledala polno ljudi, ki so se drenjali za vstop na tekoče stopnice, ki so peljale nekam navzdol. Pred stopnicami so stali v črno oblečeni varnostniki, ki so spuščali naprej le izbrance in tiste, ki so imeli s sabo ekskluzivno VIP vabilo na grand opening. Zvedavo sem gledala naokoli in mlado dekle zraven sebe vprašala, če ve, kaj se dogaja. Pokazala mi je vstopnico in nato poklicala varnostnika. Če ne bi bilo okoli mene nagnetenih toliko ljudi, bi jo hitro ucvrla stran. Tako pa je varnostnik prišel do nas, mlado dekle pa mu je po kitajsko razložilo, da greva jaz in moj partner zraven. Varnostnik je samo pokimal in nas spustil naprej. S partnerjem sva se brez besed spogledala in že sva bila na poti navzdol, v temen prostor, kjer so utripale disco luči. Glasba je polnila prostor, ljudje so se drenjali za šankom in obiskovalci so se naokoli sprehajali s pecljastim kozarcem, polnim penečega vina. Še danes ne vem, kaj je bila glavna tematika razstave, bilo pa je… vsekakor zanimivo.

    Opening ceremony
    Opening ceremony
  • Zumba na strehi nebotičnika; lahko rečem, da sem v Shanghaiju dobesedno prebrodila vse možne športne centre, da bi našla Zumbo, ki bi mi bi bila všeč. Večinoma je bila Zumba preveč poenostavljena verzija korakov v desno in levo in mi ni služila kot športna dejavnost. Prijavljena sem bila na vsa možna obveščanja o dogajanju v Shanghaju in nekega dne je bil dan odprtih vrat različnih športnih aktivnosti na strehi visoke stolpnice v bližini Jing’an templja. Med predstavljenimi aktivnostmi je bila tudi Zumba, ki je trajala dobro uro. Že po prvi glasbi in prvih gibih sem ugotovila, da bo super.
    Zumba na strehi nebotičnika
    Zumba na strehi nebotičnika

    Zumba na Kitajskem
    Zumba na Kitajskem
  • Pohod na Yellow mountain; po večmesečnih bivanjih v kitajskih metropolah se mi vedno stoži po pravi naravi. Iz Shanghaija smo sedli na nočni vlak in potovali 12 ur v eno smer. Spalnikov nismo dobili, kljub temu, da smo karte kupili dobra dva tedna vnaprej. Moram priznati, da je bila vožnja na trdih sedežih in natrpanem vlaku bolj naporna kot pohod na vrh gore. Na vrh se lahko odpeljete z gondolo ali pa odpešačite po betonskih stopnicah. Mi smo se navzgor odpravili peš in na poti srečali precej malo ljudi. Kljub temu me je rahlo motilo, da pot poteka po stopnicah in nisem imela pravega stika z zemljo. Svetujem pa za obisk Yellow mountain veliko organizacije, saj morate vračunati, da boste na vrhu preživeli še veliko časa z obiskovanjem različnih točk. Prenočišča na vrhu so draga in jih je treba rezervirati mesece vnaprej. Mi smo obisk opravili samo čez vikend in smo spali v dolini; če imate možnost, bi vam svetovala kakšen dan več in eno nočitev na vrhu.
    Stopnice do vrha
    Stopnice do vrha
    Z vrha
    Z vrha
    Navdihujoče gorovje
    Navdihujoče gorovje

    V dolini
    V dolini
  • Intervju in TV prispevek o mojem poučevanju in bivanju na kitajski ‘vasi’; v kraju Longlin, ki ga mnogi Kitajci ne smatrajo kot mesto ampak vas, sem leta 2013 čez poletje poučevala angleščino. Medtem sem gostovala tudi v različnih šolah, saj mnogi učenci še niso videli belega človeka. Bila sem tak eksot, da so o meni pripravili nekajminutni prispevek in ga predvajali na Guangxi TV v času večernih novic. Posneli so moj način poučevanja, vsakdanje opravke ter kratek intervju. Okoli mene je bilo toliko dogajanja, vprašanj in režiserskih navodil, da sem imela povsem polno glavo. Šele po koncu vsega snemanja pa sem dojela, da sem v svojem prvem intervjuju ves čas govorila kitajsko.

    Intervju v kitajščini
    Intervju v kitajščini
Shenyang
Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Mrzla Kitajska- spomin iz 2007/08

Tale zapis je nastal nekje… deset let nazaj… 😮 

Kitajska je velika država z veliko prebivalci. Veliko ljudi pa posledično pomeni veliko drugačnih navad, zaradi katerih se prišlek pravzaprav nikoli ne znebi občutka, da je tujec. Ob ogledu turističnih znamenitosti se tako lahko kaj hitro zgodi, da se sam spremeni v turistično atrakcijo, saj imajo Kitajci zanimivo navado strmenja v ljudi neazijskega porekla, ki se sprehajajo po mestu ali pa si mirne duše ogledujejo svete templje, kjer te razne močne dišave skoraj odpeljejo v nadzemeljski svet. Medtem, ko z očmi iščeš naslednjo zanimivost, pa se ti pogled lahko nehote ustavi na kakšnemu Kitajcu srednjih let, ki drži v roki svoj telefon s kamero, ki je usmerjen v prav nič svetega ali zanimivega,… pač pa proti tebi. Pri tem se zadovoljno smehlja, ko pa se zave, da je postal opažen, začne hitro tipkati po mobilnem telefonu, da bi prikril svoj nenavaden hobi. Na Kitajskem bi lahko tako zaradi takega načina obnašanja pojem zvezdništva dobil nekoliko drugačno definicijo.

Nemalokrat pa se lahko zgodi tudi to, da te osnovno znanje njihovega jezika lahko povzdigne skoraj na raven boga. Ko zaslišiš za sabo, da se pogovarjajo o tebi, ponavadi ne moreš ostati ravnodušen, zato se obrneš k njim in v mandarinščini s čudnim naglasom hitro poveš, da nisi iz Rusije, kot so sprva predvidevali. Takoj so popolnoma očarani in zanima jih vse o tebi, zato skoraj s svetlobno hitrostjo nad tabo spustijo plaz vprašanj o tem, iz kje si, kaj delaš na Kitajskemin koliko časa se že učiš kitajsko. Znanje geografije jim ponavadi rahlo šepa, saj ob omembi Evrope takoj pomislijo, da si iz Francije ali iz Velike Britanije. Presenečenje je bil mlad fant, ki je ob omembi Slovenije takoj poskočil in navdušeno vzkliknil: ”Dzahowitch!”  Seveda se je tudi pohvalil, da bodo nogometne tekme v času olimpijskih iger potekale v Shenyangu, v sedemmilijonskem mestu, kjer smo živele skoraj štiri mesece. Mesto je zelo veliko, kljub temu pa nima prevelikih težav s smogom, saj smo se večinoma zbujale v mrzla, a popolnoma jasna jutra. Ob omembi vremena je zanimivo tudi to, da v vseh teh mesecih bivanja na Kitajskem niti enkrat nismo uporabile dežnika. Je pa zato mraz, ki ga človek izkusi v tem severnem mestu posebna izkušnja, saj se je večkrat zgodilo, da kljub jasnemu vremenu brez oblačka cel dan nismo zapustile stanovanja, saj je bilo zunaj peklensko mraz. Minus dvajset stopinj čez dan ni prav nič prijetna izkušnja. Kljub številnim slojem oblačil, ki ti jih uspe navleči nase, ledeno mrzel zrak še vedno vdihuješ s pljuči, kar pomeni, da te mraz”poreže” še navznoter.  Včasih je bila prava dilema, ali bi v takem mrazu hodil hitro in tako hitreje prišel do toplejšega cilja, s čimer tvegaš vnetje dihal, ali bi hodil počasneje, a s tem dalj časa trpel na mrazu…

Kitajcev na severu tak mraz ne moti več, saj so precej dobro opremljeni.  Kosmate kape, ki smo se jim na koncu jeseni smejale, ko smo jih zagledale na tržnici, v zimskih mesecih postanejo nepogrešljiv dodatek pri moškem spolu. Zanimiv pojav pa so nekateri odporni motoristi, ki se brez čelade in seveda tudi brez kape vozijo po ledenomrzlih ulicah.  Kako tako vožnjo preživijo, je za nas ostala nerešena uganka.

Posebna izkušnja z mrazom pa nas je pričakala zadnji vikend v lanskem letu, ko smo se odpravili v štiri ure oddaljeno obmorsko mesto Dalian.  Navdušenje nad tem, da bomo po dolgem času videli morje, je prijateljico tako prevzelo, da je doma pozabila kapo in rokavice. Po pripovedovanju prijatelja, ki je doma iz tega mesta, je tam v povprečju temperatura vsaj za nekaj stopinj višja kot v Shenyangu, navadno jeto okoli nič stopinj Celzija. Ko smo prispeli v Dalian, je tam snežilo, veter pa je pihal tako močno, da si težko srečal kakšnega mimoidočega,  saj se je bilo prav nemogoče premikati. Na srečo pa smo prav v tem mestu izkusili tradicionalno kitajsko gostoljubnost, ko nam je prijateljeva družina pripravila zelo dobro večerjo z njihovimi morskimi specialitetami.  Ker smo že dobre tri mesece do takrat vsak dan jedli s paličicami, seveda nismo imeli občutka, da z njimi ne znamo jest. Zato smo bili kar nekoliko presenečeni, ko se nam je vsa družina smejala, ko nas je opazovala, kako jih nespretno in nerodno držimo. To jih je sprva tako zabavalo, da nam niso hoteli pokazati, kako se sploh pravilno drži, na koncu pa so se nas le usmilili ter nam pokazali. Kitajci so namreč tudi zanimivega mnenja, kar se hranjenja s paličicami tiče. Pravijo namreč, da njihova vsakdanja uporaba pomaga pri razvoju inteligence. Kaj so si torej mislili o nas, seveda raje nismo spraševali…

Dalian je kljub nenehnemu mrzlemu vetru izredno lepo mesto. Po dolgem času smo si lahko oči spočili na lepi modri barvi morja ter na hribčkih, ki so se vili nedaleč odmesta. Domačini so najbolj ponosni na to, da živijo ob morju. Prav zato so tudi zgradili ogromno ”morsko mesto”, kjer imajo vse mogoče morske živali.Čudovito si je bilo ogledati delfine, morske leve, polarne medvede, tjulnje, razne eksotične barvite majhne ribice, želve velikanke, posebej veličasten paje bil ogled ogromnih morskih psov. Akvariji so delovali čisti, saj smo v nekaterih od njih opazili tudi potapljače, ki so zadevo čistili. Ker pa Kitajci radi vsaki stvari priključijo še kakšen dodatek, smo se v tem ”morskem mestu” lahko sprehodili še po kletki ”pojočih ptic”. Seveda smo pričakovali ptice, ki nas bodo razveselile s čudovitim petjem, videli pa smo le kokoši, fazane in nekaj velikih ptic neznane vrste, ki so krožile nad nami. Da so ptice dobro preskrbljene, smo lahko ugotovili takoj ob vstopu, saj so bila drevesa in tla bela od ptičjih kakcev. V tej veliki kletki smo bili edini turisti in sprva smo seveda mislili, da nikogar ne mika tveganje neželenega okraska na glavi, ob izhodu pa nas je prešinila ideja, da je morda še vedno prisoten strah pred ptičjo gripo.

Pred vrnitvijo domov smo nekaj dni preživele še v Pekingu, kjer smo si na hitro ogledale nekaj znamenitosti, med drugimi Kitajski zid in seveda še nekaj objektov, v katerih bodo potekale olimpijske igre. V kitajski prestolnici se resnično pozna, da jih skrbi čistoča in smog. Na tleh namreč ne vidiš toliko pljunkov, prav tako pa je zanimivo, da se ljudje, zaposleni v državnih službah, na delovna mesta ne smejo voziti z avtomobili, pač pa morajo obvezno uporabljati javni prevoz, ki je smešno poceni. Podzemna železnica te v parih minutah hitro popelje na povsem drug konec mesta za le 0,20 evra, medtem ko se z avtobusom kamorkoli po mestu lahko zapelješ le za deset centov.