kitajščina, Kitajska, kitajski jezik, Organizacija, Potovanje, sejem

O Petru in Belli; ki za vas potujeta po Kitajski

Zapis je pripravil Peter Zupanc:

Peter Zupanc. Preden sem prišel na Kitajsko, sem počel marsikaj. Dobrih dvajset let sem bil filmski kritik, obenem pa tudi – krajši čas – programski vodja Mestnega kina Metropol v Celju.  Ukvarjal sem se s scenaristiko, in pisal romane. (Knjiga Tri je leta 2001 izšla pri Mladinski knjigi). Ko sem leta 2007 prvič prispel na Kitajsko, sem kmalu organiziral zbiranje denarja za šolanje otrok iz revnih predelov Kitajske. Preselil sem se leta 2010. Odtlej sem objavil še tri knjige, najprej je tu bila Obešanje zmajeve glave, ki je predvsem zbirka potopisnih zapisov iz mojih prvih let v Guangxiju. Potem je tu knjiga Kitajska, dežela razdalja in jaz, kjer najprej napišem, da Kitajsko predvsem opredeljujejo številke tako v smislu ljudi kot kilometrov, potem pa se moja pripoved loči – po eni strani pišem, kako sem se jaz soočal s temi številkami, obenem pa pišem o tem, kako je to soočanje videti s strani “navadnega Kitajca”, od odraščanja do zrelosti. Letos sem objavil Leto podgane, ki je knjiga o doživljanju covid-19 na Kitajskem.

Z Lui Ying oziroma Bello sva se spoznala leta 2014, poročila sva se leta 2017.  Je iz Nanninga, čeprav po rodu iz sosednje province Hunan. Premore diplomo etnologinje in dela kot neke vrste vodja projektov. Pravi , da moram omeniti, da je ljubiteljica hrane tj. foodie, in pri potovanjih bi verjetno najraje imela, če so takoimenovana “jej, jej, jej!” oziroma “eat eat eat” potovanja. (Pa to ni povsem res,  ker ima izredno rada odhode v neznano.)

Potovanja so najina stalnica. Sam sem najprej itak prišel na Kitajsko predvsem zato, da bi potoval. Od leta 2010 naprej sem opravil vsako leto najmanj dvanajst relativno daljših poti, predvsem po “moji” avtonomni pokrajini Guangxi. Hotel sem jo spoznati “od spodaj navzgor”,  imeti občutek za njeno geografijo in okoliščine. Z Bello sva se v resnici zbližala na enem takšnih potovanj, v Rongshui (dolga zgodba, a bilo je precej divje).

V bistvu je tudi prijateljstvo z najino soorganizatorko, Katarino, del popotniških zgodb – spoznal sem jo preko zvez, in potem je to navidez krhko dekle neke noči sama prišla v Nanning, da je izpolnila dogovor in odšla delat kot učiteljica v meni izredno ljub Longlin,  poln etničnih skupin, v okolje, kamor zaide le malokateri tujec. Pravi, da ji izkušnja pomeni veliko in da jo je spremenila. Jaz sem sprva bil srečen, da me ni obtožila poskusa prodaje nekam, kjer bi blondinke poročili na prvi pogled.

Nama potovanja pomenijo nekaj izredno intimnega; ena od poant je, da si bolj ali manj nekje sam in se moraš  znajti. A obenem sva se pričela zavedati, da moderna doba lahko nudi “sodelovanje” pri potovanjih na drugačne načine.  (Ne le zaradi covida, čeprav tudi zaradi tega). In da tehnologija omogoča, da je potovanje lahko skreirano kot neke vrste potopisno predavanje.

Obenem sem se pričel zavedati, da tako veliko na en ali drug način izrazito profesionalnih ali umetniških predstavitev posameznih dežel pride na internetna omrežja preko Youtubea, Tiktoka, kitajskega Bilibilija in podobnih medijev,  in to zastonj – in vedno manj mi je  bilo  jasno, zakaj je to zastonj. Kot da ni vredno nič. Natančneje rečeno, kot da kar dve plati dogajanja nista vredni nič.  Naša pozornost je, kot pravijo mnogi, ki pišejo in mislijo o sodobni tehnologiji, ena najdragocenejših stvari na svetu. Zakaj se ne bi povsem zavestno  odločili, čemu in zakaj namenimo pozornost, in za to plačali direktno (in torej zanemarili narek algoritmov); in po drugi strani, zakaj bi kreativni posameznik moral čakati, da postane najprej slaven zaradi sreče in vztrajnosti ponujanja klikanja, in se šele potem preživlja s svojo kreacijo – če pa lahko dobro in  posebno, z izkušnjami pretkano vsebino ponudi tistim, ki se zavedajo dragocenosti le te?

Spraševal sem se, ali bi sam plačal za tak način potovanja, in prišel do zaključka, da ja, če bi le imel dovolj denarja, in časa, in če bi zaradi kateregakoli vzroka bil manj mobilen. Kajti čeprav ne bi bil zadovoljen moj vsak čut – recimo čut vonja, dotika – in čeprav ne bi doživljal radosti iznajdevanja rešitev v čudnih okoliščinah – bi mi tovrstno potovanje vendarle nudilo zadovoljitev radovednosti, možnost spraševanja in dognanja, in obenem soavtorstvo nečesa, kar sem pomagal oblikovati.

Morda se kdo strinja z mano.

Peter & Bella

china, kitajščina, Kitajska, kitajski jezik

Potuj na daljavo- s Petrom in Bello po Kitajski

Ustvari svoje edinstveno potovanje po Kitajski s Petrovo in Bellino pomočjo!

Peter in Bella sta slovensko- kitajski par, ki lahko potujeta namesto vas in/ali z vašo pomočjo. Peter živi na jugu Kitajske že več kot deset let in je avtor večih odličnih knjig in člankov o Kitajski. Odpotujeta lahko v tiste kotičke, ki vas zanimajo, v tiste kraje, ki si jih želite obiskati, a jih še ne morete zaradi osebnih razlogov ali trenutne svetovne zdravstvene epidemije.

30.4. 2021 potujeta v Tonghai, v eno najlepših kitajskih provinc, v provinco Yunnan. Obiskala bosta edine preostale mongolske vasi v Yunanu. Tam bosta do 5.5. 2021

Ustvarite potovalni načrt za njiju- predlagajte jima, kaj si naj ogledata, kaj naj vprašata domačine, kje naj jesta…

Postavite jima predloge in želje glede samega potovanja ter izberite enega izmed ponujenih paketov (spodaj).

O Tonghaiju: nahaja se le okoli 130 kilometrov stran od Kunminga, prestolnice province Yunnan. Kublai Khan je leta 1253 osvojil provinco Yunan, in šele leta 1381 so se stvari obrnile, ko je vojska dinastije Ming porazila poslednje mongolske vojščake v Yunnanu. Poslednje? Ne povsem.  Nekateri so se zatekli v Xingmeng Mongolian Township (兴蒙蒙古族乡) blizu Tonghaija, se tam skrivali, poročili z ženskami lokalne etnične skupnosti Yi, in prevzeli nenomadski način življenja.

A dele kulture so ohranili – vse do danes.

V bližini Tonghaija se nahajata tudi dve čudoviti globoki jezeri. Veliko vasi je po arhitekturi še izredno tradicionalnih. V bližini menda še vedno lahko najdeš starke s povezanimi stopali. Provinca Yunnan je znana kot bogata z vegetacijo, tako da je njihova hrana pestra in bogata. (Peter je predvsem nor na ulični pečeni  krompir z lokalnimi začimbami).

Dnevno se bosta javljala o tem, kje sta, pošiljala fotografije, in, ko bo možno, odgovarjala na vprašanja ter ideje; povezali se bomo preko WeChata ali Whatsappa ter občasno/ob vnaprejšnjem dogovoru in glede na okoliščine, preko zooma.

Potovanje na Kitajskem: že od poletja 2020 je načeloma enostavno potovati po Kitajskem. Res pa je, da je nošenje mask še vedno nujno; poleg tega bosta morala za tole potovanje v Yunnan opraviti teste. Paziti morata tudi, kje bosta prenočevala – predvsem tujcem na Kitajskem ni možno ostati prav v vsakem hotelu.

Peter in Bella

Paketi: Potujemo za vas po Kitajski

Paket 1-ga potovanja: 15o eur (namesto 180 eur): sokreiranje potovanja + paket 2 kvalitetnih fotografij + video s celega potovanja + kartica ali pismo s potovanja (če razmere dopuščajo- nekateri kraji na Kitajskem, ki jih boste predlagali, nimajo pošte,… )

Paket 5-ih potovanj: 600 eurov (namesto 900 eur): sokreiraranje 5-ih potovanj + deset fotografij, ki nastanejo na vsaki od teh poti + vsi videi, ki jih zmontirata.
Poleg tega boste z vsakega izmed potovanj (razen, če razmere ne bodo dopuščale- karkoli nepredvidljivega)  dobili na vaš domači naslov pismo ali kartico s potovanja.

Prijave in več info: katarina.birtic@hotmail.com ali po telefonu 041 955 708

 

Nekaj možnih predlogov za prihodnost:

Beihai: južnokitajsko morje; z nama lahko obiščete staro ulico iz kolonialnih časov, si ogledate tukajšnje plaže, vidite, kako se pripravlja tukajšnji “praženi sladoled”.

Guilin: turistična prestolnica Guanxgija tj južne kitajske. Kraški vrhovi, ki se vrstijo kakor skalnato morje, vse do Longshenga, tukajšnjih terasastih polj.

Chongqing: preverite, zakaj je to trenutno ena od top destinacij tako za kitajske kakor tuje turiste. Poševne ulice in najbolj začinjeni hot pot na Kitajskem.

Peter Zupanc na Kitajskem

 

 

 

 

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, sejem

Novice s Kitajske: obvladovanje vremena, čas za učenje in obdarovanja

Upravljanje z vremenom

Ko sem leta 2007 prvič obiskala Kitajsko, se je o smogu še precej malo govorilo. Prav tako je bila tudi Kitajska za Slovence (miselno) nekje daleč, nekje, kjer delajo poceni izdelke, nad katerimi se po nakupu jezimo, ker so slabe kvalitete. Danes se Kitajska ne zdi več oddaljena dežela in vsak trenutek se trudijo, da svetu pokažejo tudi odlične in kakovostne izdelke ter neverjetne inovacije, za katere se nam kdaj pa kdaj zazdi, da so le iz kakšnega futurističnega filma.
V zadnjih letih, ko so na Kitajsko začele prihajati in sestankovati izjemno pomembe gospodarske in politične delegacije, pa sem opazila eno precej nenavadno podobnost v času vseh pomembnih obiskov. Nebo v Pekingu se je vedno razjasnilo. Dolgo časa smo se sinologi in poznavalci Kitajske poigravali z mislijo, da Kitajska ureja tudi vreme. A danes o tem pišejo tudi veliki mediji-  v Business Insider-ju so v začetku decembra objavili članek, kjer so zapisali, da je kitajska vlada oznanila svoj veliki projekt, kjer bodo nazdzorovali in ‘upravljali’ z vremenom, ter na tak način ustvarjali tudi dež ali sneg, ne samo modro nebo.
V Pekingu je zaposlenih že več kot 35000 ljudi, ki delujejo v ustanovah in na projektih za upravljanje z vremenom, eden izmed večjih projektov pa se je začel že leta 2008, ko je Kitajska gostila poletne olimpijske igre.

Lepo vreme v Šanghaju
Lepo vreme v Šanghaju

Priložnost za učenje- kako dobro vas poznajo Kitajci?

Ko sem v začetku letošnjega leta govorila s kitajsko prijateljico, ki dela v turizmu, me je zanimalo, kaj sploh počne sedaj, ko nihče ne potuje. Razložila mi je, da se učijo. Cela ekipa njenih sodelavcev se že od marca dalje uči o domačih in tujih destinacijah, ki bi jih lahko po koncu epidemije ponudili svojim strankam in to se mi zdi odlična prilika za to, da se kitajskim turistom in turističnim delavcem pokaže, da se v Sloveniji lahko ostaja dlje in potuje… ‘bolj počasi.’ Slovenija je do prihoda epidemije še vedno bila večinoma država, kjer so si kitajski turisti ogledali le Bled, Ljubljano, Postojnsko jamo in morda Piran. Kitajski turistični agentje drugih destinacij in doživetij niso ponujali- ker jih enostavno niso poznali. V času epidemije pa je pravzaprav odlična možnost, da se to spremeni. Nova znanja in online izobraževanja so postala velik trend- in če želite, da svoj izdelek ali storitev predstavite kitajskemu trgu, je sedaj odlična prilika za to- vaše ideje, predloge in želje sprejemam po emailu katarina.birtic@hotmail.com. Naj še omenim, da je vstop na kitajski trg v zadnjih letih postal veliko bolj kompleksen in potrebuje celostni pristop- enkratni obisk sejma na Kitajskem skoraj zagotovo ne bo prinesel željenih rezultatov in prav zdaj je čas, da se kitajskim strankam predstavite celostno in s konkretnim planom.

Vstop na kitajski trg potrebuje celostni pristop
Vstop na kitajski trg potrebuje celostni pristop

Jabolko kot decembrsko darilo na Kitajskem

Še vedno srečujem ljudi, ki jih preseneča dejstvo, da na Kitajskem božiča ne praznujejo in da je za njih 31. december le dan, ko obrnejo novo stran na koledarju. Decembrsko vzdušje je na Kitajskem (in tudi v Koreji) bolj povezano in ‘posvečeno’ trošenju, zapravljanju in obdarovanju med pari in prijatelji. Komaj v zadnjih nekaj letih so v nekaterih predelih kitajskih velemest  začeli z okraševanjem mest ter z ‘novoletnimi sejmi’ in dogodki (letos je to na primer božični market v Šanghaju). Decembrsko vzdušje na Kitajskem pomeni bolj nekakšen stik z ‘zahodno kulturo’. Predvsem mladi Kitajci tako december izkoristijo za nakupovanje in okušanje tuje hrane. A kljub vplivu z zahoda je Kitajska razvila tudi zelo unikatno a hkrati običajno darilo- jabolko, ki je zavito v lep darilni papir. Razlog za to tiči v besedni igri- po kitajsko izraz 平安夜 píng’ān yè pomeni ‘miren večer’, beseda za jabolko pa zveni podobno 苹果Píngguo. Več si lahko preberete in ogledate tudi na tej povezavi: Video o praznovanju božiča na Kitajskem

Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Ob koncu potovanja po Kitajski- vrnitev domov (tretji del)

Kitajski yuani in preostanek denarja: na Kitajskem imate povsem razumen izgovor, da zapravite vse (seveda le yuane), kar jih mate. V Sloveniji kitajske valute ne morete zamenjat za evre. Če kljub temu domov prinesete nekaj yuanov in ne želite vsega obdržati za spomin, lahko povprašate svoje prijatelje ali pa druge popotnike preko FB skupin ali forumov, ali se nemara kdo od njih v kratkem podaja na Kitajsko.

Sumljivi in prepovedani izdelki: verjamem, da boste na svojem potovanju po Kitajski v kakšni izmed klasičnih ali bolj specializiranih trgovinah in lekarnah videli nenavadne reči, ki so verjetno nekoč bili del živega bitja, sedaj pa so posušeni ali namočeni v delih ali celoti nahajajo v nekakšnem kozarcu za vlaganje. Največkrat so to kače, kuščarji, morski konjički, deli rogovja, šap ali pa celo notranji organi. Kozarec si seveda lahko ogledate od blizu, a nakup res močno odsvetujem, ne glede na to, kakšne bolezenske težave in tegobe lahko odžene z uporabo izbranih sestavin. Vnos tovrstnih reči v evropske države je strogo prepovedan.

Urejanje slik, videev in spominov: čeprav sem bila na Kitajskem že večkrat, pa sem samo enkrat tudi natisnila klasične slike. Kljub temu, da imam veliko paranojo pred izbrisom slik in si jih večkrat kopiram na različne zunanje diske in usb ključe, bi si želela, da bi bila bolj vestna glede urejanja slik. Ne samo, da priporočam, da si vsaj nekaj izbranih slik pretvorite v fizično obliko, ampak si lahko dobro in temeljito uredite tudi mape na računalniku. Jaz si skušam urejati in razvršati slike na podlagi mest, znotraj tega pa na podlagi dogodkov. Vendar je to slednje precej zamudno.

Objave na družbenih omrežjih: zdaj, ko ste zapustili Kitajsko imate ponovno nemoten dostop do zahodnih družbenih omrežij. Svoje vtise in slike lahko tako delite tudi na FB, IG, YT,… Če pa imate kakšno posebno zgodbo, izkušnjo ali nasvet, ki se vam zdijo primerni za objavo na Po tujem potuem blogu, pa me lahko nemudoma pokličete ali pošljete email. 🙂

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Nasveti za potovanje na Kitajsko (prvi del)

Pred potovanjem

Viza: za Kitajsko potrebujete vizo. Vizni postopki so dolgi in srčno priporočam, da se jih v izognitev stresa lotite več kot en mesec pred odhodom. Za prvi termin srečanja in oddaje vseh potrebnih dokumentov obrazce urejate preko ambasadine spletne strani, morate pa se dogovoriti tudi za osebno srečanje. Upoštevajte, da je ponavadi treba čakati po nekaj dni na odgovore. Temeljito in natančno izpolnite obrazec z vprašanji, ki ga dobite na spletni strani Kitajske ambasade v Sloveniji. Pozorno preberite navodila, ki so dopisana na njihovi strani, saj morate tudi dodatne dokumente in slike zložiti v posebnem vrstnem redu. Vse predpriprave na izpolnjevanje in postopke si vnaprej dobro preberite. Ne bodite površni in stvari ne delajte na hitro, ker s tem prav gotovo ne boste pridobili več časa. Vprašanja so vse bolj podrobna in zahtevna, prav tako pridobivanje vize. Pri prošnji za turistčno vizo morate priložiti letalsko karto. Najnovejše zahteve, kontakte in obrazce najdete s klikom na tole povezavo:  Uradna stran kitajska ambasade v Sloveniji. 

Dostop do družbenih omrežij: Facebook, instagram, google, whatsapp, gmail, messenger, google maps, youtube, wordpress (in vse spletne strani ustvarjene na wordpressu) itd. so na Kitajskem prepovedani, blokirani in do njih nimate dostopa. Kitajci za komunikacijo uporabljajo WeChat, za kratke videe pa je izjemno popularen Douyin.

VPN: če si popolnega odklopa od zgoraj omenjenih aplikacij ne morete predstavljati ali pa bi radi z navdušenjem objavljali slike in novice s svojega potovanja v realnem času, si naložite VPN. VPN je kratica za Virtual Private Network, ki prikrije oziroma spremeni dejansko lokacijo vašega nahajanja. Na trgu je več ponudnikov, od plačljivih do brezplačnih, odvisno, kaj si želite in kako kakovosten in zanesljiv dostop do prepovedanih aplikacij in spletnih strani si želite. Sama sem se na primer leta 2013 za nekaj mesecev odklopila od njih, leta 2017 pa sem med bivanjem v Šanghaju uporabljala brezplačni VPN express. Naj opozorim, da aplikacija v kratkem času porabi ogromno baterije na telefonu, tako da je dobro ves čas pri sebi imeti tudi prenosni polnilec. VPN si morate naložiti pred vstopom na Kitajsko, saj je tudi uporaba VPN-ja tam prepovedana. Povezava do Express VPN-ja https://www.expressvpn.com/

Mobilni operaterji in prenos podatkov: klici v Slovenijo in prenos podatkov na Kitajskem so dragi kot žafran. Pokličite predstavnika svojega ponudnika in se pozanimajte o stroških še pred odhodom. Če nimate kakšne posebne opcije za tujino pri svojem mobilnem operaterju, si nujno izklopite prenos podatkov še preden vstopite na letalo proti Kitajski. Sama imam paket, ki se pri vstopu v državo izven EU in pri izbiri partnerskega omrežja takoj vklopi opcija za tujino izven EU in lahko za 4,99 eur koristim 1GB prenosa podatkov. Sicer pa je sodobna Kitajska dobro pokrita z wifijem. Lahko greste v kakšen velik nakupovalni center, kavarno, restavracijo s hitro prehrano, k frizerju, na masažo in se potem tam povežete na internet.

Sporazumevanje: na Kitajskem (celini) je uradni jezik mandarinščina. Ljudje po celi državi govorijo v različnih dialektih, ki se med sabo razlikujejo veliko bolj, kot se razlikujejo na primer hrvaščina, slovenščina, srbščina, ruščina… V Šanghaju na primer govorijo povsem svoj dialekt, ki ga na primer prebivalci Pekinga ne razumejo. Sporazumevanje med njimi tako poteka v uradnem jeziku, mandarinščini. Angleščino v povprečju govorijo za silo v velikih mestih. Ni lahko naključno naleteti na osebe, ki govorijo solidno angleščino. Naj vas ne spravi v jezo prodajalec v kakšnem McDonaldsu, ki ne razume, kaj enostavnega mu govorite v angleščini. Raje jim pokažite na slike. Tudi taxisti, avtobusni vozniki, prodajalci na železniških postajah ne govorijo dobro angleško. Raje se vnaprej pripravite, sploh pa si kakšne naslove sprintajte ali zapišite tudi v pismenkah, ker se kaj lahko zgodi, da do željenega kraja ne boste prišli, če imate naslov zapisan samo v latinici.

Vsem tistim, ki ne govorite kitajsko pa priporočam kratek tečaj Popotniške kitajščine- pri meni seveda. 🙂

Kaj pa je danes na meniju?

Kitajska valuta in menjava: slovenske banke ne menjajo yuanov (oznaka tudi RMB) in zato jih boste lahko dobili šele na Kitajskem. Sama ne obiskujem in ne iščem menjalnic, pač pa raje dvignem večjo vsoto kar na bankomatih. Je provizija, a rajši plačam to, kot zgubljam živce z iskanjem in preračunavanjem pri menjalnicah. Najbolj pogosto sem dvigovala denar na Bank of China, China Construction bank ter Agricultural Bank of China.

Namestitev: hoteli in namestitve na Kitajskem morajo sedaj imeti licenco za sprejem tujcev. Meni se je zgodilo, da sem kar vkorakala v enega izmed hotelov povprašat, če imajo prosto sobo, pa so me že takoj zavrnili. Sprva sem mislila, da sem jim šla na živce samo zato, ker sem tujka in so si to z licenco izmislili, kasneje pa sem ugotovila, da je to res in marsikdo raje zavrne tujca kot da ima nato težave z lokalnimi oblastmi. Priporočam vnaprejšnjo rezervacijo preko bookinga, sicer pa boste potrditve o namestitvah potrebovali že pri obrazcu za vizo.

Kitajska, Organizacija, Potovanje

Potnika na podzemni

Vstopila sem v delno natrpan podzemni vlak na petek zvečer. Vagon je bil ravno prav prazen, da sem našla prost sedež.

Nasproti mene sta sedela mož in žena, on obut v planinske čevlje, s prenosnikom v naročju. Žena v krilu in visokih petah, zavita v drag šal. Ob sebi je držala črn kovček na kolesih, ki so bila navajena potovanja po zglajenih poteh.

Mož je strmel predse in ni spregovoril besede. Po napornem delovniku se je izjemno veselil vikenda. V pisarni se je po končanem delu preobul in hitro tekel do postaje, kjer sta z ženo skupaj vstopila na podzemni vlak.

Molčala sta, a vseeno smo ostali potniki lahko občutili napetost v zraku.

Njegova življenjska sopotnica je pogledovala a proti njemu in vsakič narahlo odprla usta, da bi povedala nekaj, kar ji je ležalo na duši. Mož je po dolgoletnem zakonu vedel, da mu pogovor ne uide, zato se je raje obrnil proti njej in spregovoril: ”Res misliš v teh čevljih in elegantni opremi v hribe? Saj sem ti povedal, kam greva. Pa ta kovček, le kako naj si to reč oprtam na rame in rinem po strmih poteh?”

Žena je vidno razburjena, a se vseeno galantno in pokončno drži. Počasi se mu zastrmi v oči: ”Dragi, po vseh teh letih zakona bi lahko vedel, da planin ne maram. Dobro vem, kam si rekel, da se odpravljava ta vikend.”

Mož spet strmi v prazno, a vseeno zastavi povsem kratko vprašanje: ”Torej?”

Soproga nadaljuje,  s telesom napravi gib bližje njegovim ramenom in ušesu ter odgovarja: ”Torej, po vseh teh letih sem pričakovala, da naju dejansko poznaš toliko, da veš, da me ne boš vlekel v gore. Mislila sem, da se s tem planinskim izletom šališ.”

Mož je tiho, žena rahlo zajame sapo in nadaljuje: ”Dragi moj, kar naprej se šališ, zakaj si torej tokrat tako resen?”

Mož odvrne: ”Ker resno mislim. Kar poglej. Tu zraven tebe sedim obut v planinske čevlje. Kam pa misliš, da sem namenjen v tej opremi?”

Žena končno ujame njegov pogled in hitro izkoristi trenutek: ”Da, dragi, vidim tvoj resen obraz in tvoje planinske čevlje. Ampak, prosim, poglej me. Saj me poznaš. Ne hodim v hribe. Poglej moje čevlje in obleko. Kako ti je lahko padlo na pamet, da bom resno vzela tvoj pohodniški predlog. Seveda sem mislila, da se šališ.”

On odgovori: ”Pa se pač ne. Toliko pa me že poznaš, da veš, da se rad šalim, a v planinskih čevljih vseeno ne bi lomastil po podzemni in naokoli po mestu.”

Žena strmi v moževe oči, z rokami objame njegovo ramo. Na njegovih obraznih potezah skuša najti delček mimike, ki bi ji pokazal, da je vse skupaj le potegavščina. Spakirala je namreč njuna najboljša in najbolj elegantna oblačila. Prepričana je bila, da ju bo na končni postaji počakalo najeto vozilo z osebnim voznikom, ki ju bo odpeljal v uro oddaljen kraj; v mesto, kjer imajo odlične toplice in luksuzen hotel.

”Srčno upam, da imaš planinske čevlje in oblačila v tem elegantnem črnem kovčku.”

Žena molči.

Glas iz zvočnikov naznani mojo postajo. Hitro skočim s sedeža, polna radovednosti po nadaljevanju zgodbe izstopim iz vagona.  Še zadnjič pogledam proti paru. Žena naslanja svojo glavo na moževa ramena.

Vlak odhiti dalje. On v planinskih čevljih, ona v visokih petah, skupaj namenjena v isto smer. Prepričana sem, da so se njune želje in pričakovanja po poti združili v končni cilj.