china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Prvi slovenski nastop na Kitajskem zidu

Radeške mažoretke in Godba slovenskih železnic odhajajo na Kitajsko

Na povabilo Ministrstva za kulturo mesta Ljudske republike Kitajske, Svetovne festivalske asociacije (WOFA)  in slovenskega festivalskega društva SI.IN se na Kitajsko prihodnji teden, od 7.8-15.8. 2019, odpravlja ekipa Radeških mažoret in Godba slovenskih železnic. Skupini sta sestavljeni iz 72 slovenskih predstavnikov, prav vsi med njimi pa se na Kitajsko podajajo prvič. Svoje nastope bodo izvajali v okviru mednarodnega festivala International wind orchestra festival, ki se bo odvijal v Pekingu in mladem mestu Rizhao. Kot prva slovenska skupina so bili izbrani tudi za nastop na znamenitem in mogočnem Kitajskem zidu.

Vodja celotne slovenske ekspedicije China Tour 2019 je gospod Aleš Breznikar, ki je tudi podpredsednik WOFA ( World festival association ) ter predsednik SI.IN ( združenje, ki skrbi za organizacijo lastnih festivalov z udeležbo slovenskih kulturnih društev v tujini ter zastopstvo slovenskih skupin na drugih festivalih v tujini).

Na vprašanja nam je odgovorila Tadeja Rozman, glavna koordinatorka festivalov v okviru SI.IN in podpredsednica Kluba Mažorete RAP.

Ali lahko napišete kaj več o tem zanimivem mednarodnem festivalu?

Po zaenkrat pridobljenih informacijah gre za mednarodni festival orkestrov in spremljajočih skupin, ki vsako leto poteka v drugem kraju na Kitajskem (lansko leto je bil omenjeni festival v Dalianu, letos se seli v Rizhao ). Na festivalu se bodo poleg nacionalnega programa igrale tudi kitajske pesmi, katere bodo izvedli vsi nastopajoči orkestri hkrati. Ena izmed zanimivih prigod je bila tudi ta, da smo note za kitajske pesmi prejeli v kitajščini in se seveda iz njih nismo popolnoma nič znašli. Lepo smo se nasmejali in organizatorje prosili za kakšen bolj evropski zapis not. 😊

Kdaj in kje boste igrali oziroma nastopali?

 Glavnina nastopov se bo odvijala v mestu Rizhao (mestne parade, show program, koncertni program ), zadnji dan pa bomo nastop izvedli tudi na Kitajskem zidu.

Ali boste predstavili tudi slovenske melodije?

Da, poleg petih kitajskih pesmi imamo tudi nabor slovenskih, na primer: Na Golici, Židana marela, Slovenija, od kod lepote tvoje…

V kakšni mednarodni družbi boste, iz katerih drugih držav bodo še ostali predstavniki?

Kolikor nam je znano, bodo poleg večih kitajskih skupin, na festivalu sodelovale še skupine iz Češke, Avstrije, Malezije in Slovenije.

Kaj pa skupni nastop z vsemi orkestri?

Za skupni nastop so nam kitajski organizatorji festivala poslali pet melodij- godbe vseh prej omenjenih držav bodo istočasno zaigrale. Na seznamu sta tako tudi Oda radosti in kitajska himna.

Ali je bil kdo izmed vaše ekipe že na Kitajskem?

Ne! Kar nekaj članov nas precej potuje (tako osebno, kot v okviru društva), ampak daljnja Kitajska je tokrat destinacija, kamor vsi potujemo prvič.

Kako dolgo ste urejali vize za Kitajsko? Kakšni so bili postopki za pridobitev, so vas kaj posebej spraševali? Kako dolgo ste izpolnjevali vizni obrazec?  

Prvi večji projekt v naši pripravi na potovanje, je bila poleg zagotovitve finančnih sredstev za letalske karte, rezervacija letalskih kart in ureditev viz. Glede na to da gre za skupino in se iskanje tovrstnih letalskih kart precej razlikuje od individualnega, smo za pomoč kontaktirali oz. poslali povpraševanje različnim slovenskim agencijam, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Ob prejemu različnih ponudb različnih agencij smo na koncu izbrali agencijo Oskar, ki skrbi za naše potovanje do Pekinga ter nazaj. Ker smo precej velika skupina in je pri godbenikih potovanje z letali zaradi instrumentov še toliko bolj specifično, smo se odločili za 2 ločena leta. Mažorete potujejo na relaciji Zagreb-Dubaj-Peking ( Emirates ), godba pa na relaciji Ljubljana-Moskva-Peking (Aeroflot).

Ko smo imeli rezervirane letalske karte, smo nadaljevali s postopkom pridobitve viz. Pri pridobitvi viz smo se srečali z drugim, vsaj na prvi pogled večjim organizacijskim problemom. Ob prvem pogledu na obrazec ter vse zahtevane podatke je zadeva izgledala precej komplicirana in kaotična. Preden smo članom poslali informacije ter dovoljenje za začetek urejanja viz, smo postopek preizkusili sami. Organizatorji so nam elektronsko poslali informacije vezane na sam festival (kdo je gostitelj, natančni podatki, telefonske številke, naslov, tip zahtevane vize, program, garantno pismo, potrdilo hotela itd. ). Po navodilu organizatorja smo zaprosili za F vizo (kulturna izmenjava ). Obrazec se je nahajal na 10 straneh in informacij ki smo jih morali navesti je bilo res ogromno (osebni podatki, podatki družinskih članov, šolanje, služba, plača!, dosedanja potovanja, tuji jeziki, ki jih govoriš, bolezni, morebitna kriminalna preteklost, način potovanja, številka leta, številka vlaka, itd).
Naj omenim še, da je za kitajsko vizo potrebna fotografija z belim ozadjem, v Sloveniji pa so povečini portreti z modrim ozadjem, zato smo seveda vsi morali pred tem obiskati še fotografa 😊 Po nekajdnevnem preizkušanju ter večkratnem kontaktiranju organizatorjev ter našega konzulata, smo le uspeli oddati prvo vlogo, ki je bila uspešno sprejeta. Šele po tem, smo informacijo z natančnimi navodili za pridobitev kitajske vize poslali vsem našim članom. Kakršnakoli oblika skupinske vize za Kitajsko ni mogoča, zato je vsak posameznik vlogo moral izpolniti sam, v dogovorjenem terminu priti na kitajski konzulat, kjer je oddal podpisano vlogo, zraven priložil še uradno vabilo organizatorja, potrdilo hotela kjer bomo nastanjeni s poimenskim seznamom ter program našega bivanja na Kitajskem. Vsakemu so vzeli prstne odtise, zadržali potni list in mu dali datum kdaj se lahko zglasi po vizo. Zadeva je tekla gladko, na sami ambasadi nas dodatno niso zasliševali in že 14 dni pred odhodom smo imeli vsi člani vize v svojih potnih listih 😊

Kako pa boste potovali po sami Kitajski?

Na letališču v Pekingu nas bo počakal lokalni vodič, nato pa bomo odšli na železniško postajo in se z nočnim vlakom odpeljali proti mestu Rizhao. Na vlaku bomo imeli spalnike, hard sleeperje, kar bo naredilo naše potovanje še bolj avtentično.

Le še nekaj dni vas loči do odhoda. Kako potekajo zadnje priprave? Med pakiranjem kovčkov še vadite svoje nastope?

Haha, skoraj. V nedeljo, 4.8. ob 16:oo bomo imeli javno generalko na Vili v Zidanem Mostu ter nato ob 18:00 na stadionu v Radečah. Vabljeni vsi, saj vam bomo tam pokazali skupni figurativni nastop iz našega programa, ki smo ga pripravili za Kitajsko. Seveda pa iskreno vabim tudi vse Slovence, ki se trenutno nahajate na Kitajskem, v Pekingu ali v mestu Rizhao in njegovi okolici, da si ogledate in prisluhnete našim nastopom.

 

Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Kitajska- primerjava 2007:2017

Letos bo oktobra minilo deset let, odkar sem se prvič odpravila na Kitajsko. Deseto obletnico bom obeležila nekje na Kitajskem; če mi bosta čas in delo dopuščala, bom iz Shangaija za kratek čas skočila v Shenyang, kjer sem preživela čudovit in leden študijski semester 2007/08. In kaj je bilo takrat na Kitajskem drugače kot danes?

Facebook je bil še dostopen brez VPNja. Gmail in youtube prav tako. Pravzaprav sem takrat na Kitajskem prvič zvedela za FB, ki so ga nam predstavili naši ameriški kolegi. Internetne povezave so bile sicer izjemno počasne. Za poslušanje in gledanje priljubljenih glasbenih videospotov se je bilo treba priključit na youtube zgodaj zjutraj, si odpreti tri različne zavihke, izbrati tri različne pesmi, ki so se potem nekje do desetih zvečer morda naložile in smo jih lahko predvajali pred ogledom piratskih filmov. Pri pošiljanju emailov si lahko v celem dnevu morda lahko naložil tri do pet slik, ki si jih pošiljal nekje tri do pet ur.

Namesto WeChata je bil najbolj v uporabi QQ. Danes je WeChat sredstvo za komuniciranje in z njim lahko opravljaš video klice, pošiljaš tipkana in glasovna sporočila, videoposnetke, objavljaš na moments (podobno kot ‘zid’ na FB), kupuješ, plačuješ, igraš itd. Pred tem je bil  na Kitajskem v uporabi QQ, pri nas pa MySpace… 😀

Prva javljanja domov sem opravila preko internetnih barov– a to sploh še obstaja? Ob prihodu v Shenyang smo s prijateljicami ugotovile, da naša soba v študentskem domu še ni opremljena z internetom, zato smo po mestu morale poiskati internetni bar. Tam smo se priključile na internet, da smo lahko poslale prvi email svojim domačim in prijateljem. Zakupile smo si eno uro časa, napisala sem približno pet vrstic, pošiljanje pa je trajalo kakšnih 35 minut.

Potovale smo v času kitajskega praznika državnosti; letalsko karto do Pekinga iz Zagreba smo si kupile že nekaj mesecev vnaprej, povezavo do Shenyanga pa smo si uredile kar na železniški postaji. Danes boste ob želji, da bi potovali prvi teden v oktobru, najprej dobili svarila in opozorila, da si hotele in javni transport zaradi izjemne gneče uredite vsaj en mesec pred odhodom. Takrat se namreč večina kitajskega prebivalstva odpravlja na dopust in/ali se vrača domov, tako da so letalske karte, avtobusi in vlaki polno zasedeni. Me pa smo 1./2.10.2007 ob pristanku v Pekingu pomahale taksistu, da nas je najprej peljal do pekinške severne železniške postaje, potem pa smo se postavile v vrsto, da smo kupile karte za vlak do Shenyanga. Na vlak smo sicer morale čakati skoraj cel dan, a smo potem potovale ponoči v izjemno udobnem spalniku.

Spalnik na vlaku
Spalnik na vlaku 2007. Foto: Patricija Korošec

Vizumski postopki so bili manj zahtevni in natačni; nekega dne v času uradnih ur smo se odpravile na kitajski konzulat v Ljubljani, v čakalnici vzele obrazce za vizo, jih izpolnile na roko in čakale v vrsti. Ko je nastopil naš čas, da smo pristopile do uradniškega okenca, nas je kitajska uslužbenka povprašala po dokumentih, ki dokazujejo, da smo se vpisale na shenyansko univerzo. Teh papirjev nismo imele, saj smo se za vpis enostavno dogovarjale samo po emailih z oddelkom za tuje študente. Uslužbenki smo iskreno povedale, da ustreznih dokumentov nimamo. Na hitro in v rahlo nestrpnem tonu nam je razložila, da v tem primeru ne moremo dobiti študentske vize. Skomignile smo z rameni, vzele pisalo, prečrtale oznako za prošnjo po študentski vizi in obkljukale razdelek za turistično vizo. Uslužbenka je za nekaj trenutkov osuplo obstala, vdihnila in nas nekaj minut oštevala, da se takih uradnih prošenj ne sme kar tako spreminjati. Me smo bile tiho, se opravičile in jo potolažile, da bomo prav gotovo tudi potovale. Ona je zavzdihnila, sprejela naše papirje in oznanila, da naj pridemo po vizo en teden kasneje.
Danes se morate na prvi obisk na kitajskem konzulatu naročiti po emailu. Nato vam pošljejo datum in uro, ko se lahko v čakalnici zglasite z vsemi potrebnimi dokumenti. Izpolnjeni morajo biti preko računalnika, sprintani, zloženi lično po vrsti. Ob moji letošnji prošnji, da bi dobila vizo za 120 dni, je uslužbenka poklicala konzula, ki se je osebno oglasil, preučil moj primer in ga nato oddobril na podlagi prejšnjih kitajskih viz. Če ne letite na Kitajsko iz danes na jutri, planirajte minimalno tri tedne za pridobitev vize. In ne pozabite, da ne sprejemajo gotovine.

Mleko, mlečni izdelki in vino so bili redka dobrina; sir, ki smo ga lahko kupile le v največjem supermarketu, je bil le topljen sir za toast. O karkšnikoli drugi obliki mlečnega izdelka ni bilo ne duha ne sluha. Mleko so večinoma prodajali le v malih tetrapakih, vino pa sploh ni bilo vino, pač pa neka sladka pijača s priokusom majhnih mehurčkov.

Moja kitajščina je bila na slabšem nivoju kot danes; tako sem si zimsko jakno namesto s pralnim praškom oprala z varekino. Na srečo je bila jakna bela še pred pranjem.

Shenyang Imperial Palace 2007
Shenyang Imperial Palace 2007, Foto: Patricija Korošec

Letalske karte so bile dražje; povprečna cena za letalski prevoz iz bližnjih letališč do Kitajske je bila okrog 900-1000 eur, med ugodnejše so se štele letalske karte med 700-800 eur. Letos sem letalsko karto dobila za nekaj manj kot 550 eur.

Menjava Euro:Yuan je bila 1:10; kako lahko je bilo preračunavati… 🙂 Pivo je v supermarketu stalo 20 evrskih centov, v ‘prestižnem’ klubu pa 2 eura.

Vprašanje smoga je bilo takrat še v zraku… Nihče ni na veliko govoril o onesnaženju in zdravju nevarnih posledic vdihavanja kitajskega zraka.

Zrak na Kitajskem
Zrak na Kitajskem,2007. Foto: Patricija Korošec
Shenyang Park
Shenyang Park 2007, Foto: Patricija Korošec