Sprejemam vpis v novi začetni tečaj kitajskega jezika in kulture.
S 40- urnim začetnim online tečajem začnemo v ponedeljek, 4.10. ob 18h.
Tečaj bo potekal vsak ponedeljek, po dve šolski uri (do 19:30), do predvidoma sredine/konca februarja 2022.
Učili se bomo osnov jezika; pisanje kitajskih pismenk, izgovorjavo ter branje. Razložila vam bom glavne kulturne specifike, ki jih je treba poznati za dolgotrajne odnose in dober medkulturni dialog.
Na koncu tečaja boste imeli po vsej verjetnosti drugačen pogled na svet, znali pa boste prebrati in razumeti tudi tale sestavek:
Zelo pomembno: vsem, ki se boste prijavili do konca septembra, pa ‘častim’ kosilo ali večerjo v kitajski restavraciji. :)
加油!
Cena 40- urnega tečaja:
90 eur na mesec (skupno 5 obrokov) ali v enkratnem znesku 450 eur.
Cena vključuje:
novo znanje o kitajskem jeziku in kitajskih kulturnih specifikah
novo znanje o kitajski geografiji in kitajski kulinariki
novo znanje o vljudnosti pri poslovanju in delu s kitajskim trgom
učni material (vam ga dostavim po pošti, osebno in po emailu)
aktualne informacije in nasvete
nasvete za potovanje in obisk Kitajske
večerjo v kitajski restavraciji- samo za prijave do 30.9. 2021
Prijave in več informacij:
katarina.birtic@hotmail.com
041 955 708
Učila vas bom:
Katarina Birtič, univ. dipl. sinologinja in sociologinja kulture, z dolgoletnimi izkušnjami v poučevanju kitajskega jezika in dokončanim pedagoško- andragoškim izobraževanjem na FF. 🙂
Pomlad vedno prinese nove vonje. cvetlice, upanja, sanjarjenja in znanja. Mene spomladi vedno drži, da bi odpotovala na Kitajsko in tam opazovala cvetočo pomlad. A letos to ne gre, zato vas vabim, da se mi pridružite na tečaju kitajskega jezika in kulture, da bomo lahko skupaj govorili po kitajsko in se pogovarjali o čudovitih krajih, ki jih bomo lahko nekega dne obiskali.
Imam nove online termine za tečaje začetne stopnje kitajskega jezika in kulture. Na voljo so naslednji termini:
Ni termina, ki vam ustreza, pa bi se kitajsko vseeno radi učili? Sporočite mi, kdaj imate čas in potrudila se bom, da bomo skupaj našli termin, ki vam bo odgovarjal.
Prijave sprejemam po telefonu (041 955 708), po emailu (katarina.birtic@hotmail.com) ali pa preko družbenih omrežjih (FB ali IG Po tujem potujem) do takrat pa še vedno veljajo promocijske cene 30- urnega tečaja in ponujam 40 % popust (ker je letos Po tujem potujem star 4 leta). 🙂
Torej namesto 420 eur je cena 30-urnega tečaja 252 eur/osebo.
Qingdao: mesto in prijateljico, ki je bivala tam, sem obiskala leta 2013, ko sem po nekajmesečnem bivanju in poučevanju na skrajnem jugu Kitajske, nujno potrebovala osvežitev. Tisto poletje sem živela v subtropskem podnebju in osvežitev v obmorskem kraju Qingdao je bila kar super. Neprijetno je bilo edino to, da so me mimoidoči začudeno gledali, ko sem se podala v morje in nekateri so me neočitno tudi slikali. Večina Kitajcev namreč ne zna plavati in zato so bili kar osupli, ko so videli, da lahko plavam brez plavalnega obroča ali kakšnih drugih pripomočkov, s katerimi si ponavadi pomagajo pri lebdenju nad vodo. Po plavalski izkušnji sem se odločila, da kopalke raje pospravim in sem se na ogled mesta podala peš. Prehodila sem ga toliko, da so mi čevlji popolnoma razpadli in sem si morala deliti taksi s popolnimi neznanci, da sem lahko prišla do stanovanja.
Qingdao
Suzhou: sem do sedaj obiskala dvakrat. Prvič leta 2013 in drugič 2017. Mesto je dokaj blizu Šanghaja in priporočam obisk vsakemu, ki se nahaja v njegovi bližini. Nekako se mi zdi mesto polno navdiha, s svojimi malimi kanali in starimi uličicami ter hišami je pravi raj za vse umetniške duše. Zelo romantična je bila tudi vožnja z malim lesenim čolnom, ki ga je poganjal star možak in zraven prepeval izjemno lepe stare kitajske pesmi.
Na čolničkuRazgled s čolna
Šanghaj: po pravici povedano- nisem prepričana, ali imam mesto rada ali ne. Tujcu nudi vse dobrine zahodnega sveta (fitnes, mleko in mlečni izdelki, tuja literatura; vse,kar se v večini ostalih kitajskih mest še vedno težko dobi). Ampak hkrati je mesto tako hrupno in nagneteno, da mislim, da več kot par mesecev res ne bi zdržala tam. Vsekakor pa je odlično mesto za vse tujce, ki Kitajsko obiskujejo prvič, saj je v njem še vedno vidna mešanica med staro in moderno Kitajsko.
ShanghaiMala skrita ulica v Šanghaju
Longlin: je najmanjši kitajski kraj, v katerem sem živela. Kitajci ga pravzaprav ne štejejo niti pod mesto, ampak se jim zdi vas. Po velikosti in številu prebivalcev si je podobno s Celjem. Je mesto, kamor sem prvič odpotovala povsem sama. Vso komunikacijo sem s predstavniki šole opravila preko spleta in nikogar ob svojem prihodu nisem poznala osebno. Na srečo se je izkazalo, da so ljudje res dobrosrčni in vredni zaupanja. Mestece je res barvito čudovito in le malo tujcev ga je obiskalo. Longlin me je navdihnil za mnogo zgodb in mojo osebnost izoblikoval karakteristike, ki si jih pred to izkušnjo nisem znala predstavljati, da bi bile del mojega značaja.
Longlin
Hangzhou: tudi Hangzhou sem obiskala dvakrat, a se mi prvič ni zdelo nič posebnega. Glomazno mesto z velikim jezerom in ogromno gnečo. Kot milijonkrat povečan Bled. Prvič sem tam ostala nekaj dni, toliko, da sem se v natikačih sprehodila okrog jezera (trajalo je več ur), a me nekako vseeno ni navdušilo. Bilo je vroče in ves čas je bila v zraku ogromna količina vlage. Tudi ko sem drugič odhajala v to mesto, nisem pričakovala ničesar. Pokazati sem ga želela svojemu fantu, saj je tudi Hangzhou primeren za vikend izlet za vse tiste, ki živijo v Šanghaju. Odpeljala sva se s hitrim vlakom, a takoj, ko sva stopila z vagona v mesto se mi je zazdelo vse drugače. Niti približno si nisem predstavljala, da bom v Hangzhouu našla mir in tišino- morda je k temu botrovala tudi lokacija najinega hostla, ki je še vedno na prvem mestu mojih najljubših hostlov (Fiona’s).
Mir v Hangzhouu
Shenyang: mesto, ki prav gotovo ni prva izbira tujcev, ki si želijo prvič ogledati Kitajsko. A povsem po krivici. V Shenyangu še vedno lahko najdete marsikaj, kar je v drugih velikih kitajskih mestih že povsem izginilo- ogromne notranje tržnice, možnost vožnje z malimi rdečimi vozili, tržnice na prostem itd. Mesto se nahaja na severu, v provinci Liaoning in pozimi je tam čez dan okrog -25’C. Sibirija je seveda povsem zraven. Kljub temu Shenyang ostaja na prvem mestu mojih najljubših kitajskih mest. Je prvo mesto, v katerem sem živela in študirala leta 2007. Deset let kasneje sem ga zopet obiskala. Nostalgično obujanje spominov na študentske čase pa se je premešalo s povsem novo izkušnjo. Deset let po prvem obisku Kitajske sem ugotovila, da me v življenju čaka nova vloga- vloga mame.