Kitajska, Korea, Koreja, Organizacija, Potovanje, sejem, Travel

Aplikacije za učenje azijskih jezikov

Kitajščino sem se začela učiti… hm… jeseni leta 2003. Takrat o Kitajski nisi slišal skorajda nič pri dnevnih novicah, kitajščino pa smo lahko slišali le na predavanjih in urah konverzacije na sinologiji. Če se prav spomnim, so imeli mobiteli takrat še zeleno-črn ekran. O korejščini se mi takrat še niti približno ni sanjalo, danes pa lahko nekatere kpop popevke slišite tudi na slovenskem radiu- vsaj na Valu202 sem že slišala BTS. 🙂

Sama se še vedno rajše učim jezika po ‘starih’ metodah, z učitelji in v razredih, a ker so trenutne okoliščine nekoliko nenavadne, sem se spomnila na nekatere izmed mobilnih aplikacij, ki sem jih preizkusila.

DuoLingo-je bila prva aplikacija, ki sem si jo naložila na telefon, a sem kmalu ugotovila, da se z njo ne bi mogla naučiti prav nobenega azijskega jezika. Zdi se mi povsem neprimerna za učenje kitajščine ali korejščine. Predvidevam, da je osnova vaj in poučevanja zasnovana na romanskih in germanskih slovnicah, kar pa ne koristi pri azijskih jezikih, ko na začetku ne znaš ne brati ne pisati. Ni mi všeč tudi to, da za primere in vaje delaš nesmiselne stavke, ki so neuporabni v vsakdanjem življenju. Tudi izgovorjava kakšnih besed pri vajah je bila za moje pojme slaba oziroma nenatančna. Predvidevam torej, da je aplikacija bolj primerna za ne-azijske jezike.

www.duolingo.com

HelloChinese: zelo dobra aplikacija za učenje kitajščine. Med posnetki pri vajah so tudi videi naravnih govorcev, ki so posneti zunaj, obdani z vsakdanjim hrupom iz okolice. Priporočam vsem, ki želijo narediti prve korake pri učenju kitajščine.

www.hellochinese.cc

LingoDeer: aplikacijo sem si naložila danes in sem že navdušena. Preko nje se učim korejščine in nadgrajujem znanje, ki ga dobivam med online tečajem korejščine.

www.lingodeer.com

 

Kaj pa vi, ste že preizkusili katero od naštetih?

 

Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Kaj gledajo in poslušajo korejski otroci?

Televizijo redkokdaj gledam. Pred dvema dnevoma sem prvič po več mesecih gledala nizozemski film, sicer pa je ekran pri meni doma ponavadi ugasnjen. A če bodo tudi na slovenskih TV kanalih začeli predvajati eno izmed hčerkinih najljubših risank, se bo to verjetno spremenilo.

Iz Koreje trenutno prihajata dva velika hita, nad katerimi se navdušujejo tudi evropski otroci- vsaj nad pesmijo Baby shark, vendar jih s hčerko gledava na youtube-u.

Sama sem Baby shark prvič slišala pred približno enim letom, ko smo se v Koreji (pre)dolgo vozili s kombijem po različnih krajih države. Hčerka, ki je bila takrat stara dobrih osem mesecev, ni marala vožnje in sedenja v avtosedežu. Ena od korejskih prijateljic, ki se je takrat vozila zraven, je zatrdila, da pozna odlično metodo, kako ustavit hčerkin jok in neudobje med vožnjo.

V roke je vzela svoj telefon, jaz pa sem že rahlo zavila z očmi. Nisem se želela posluževati tehnik zasužnjevanja s telefonom, saj se mi je hčerka zdela še povsem premajhna za strmenje v ekran.

Morda je prijateljica začutila moje misli, saj telefona ni pomolila hčerki pred nos, pač pa ji je samo predvajala pesmico… ”Baby shark doo doo doo…” In začela zraven hecno plesat.

Hčerka je nehala jokat in se začela smejat.

Nekaj mesecev smo si tako neudobje daljših voženj res krajšali s to pesmijo, dokler ni začela nejevolja zaradi milijonkrat slišane melodije, naraščati pri meni.

Sploh se ne spomnim, kdaj in kako sva s hčerko prvič zaslišali uvodno špico iz risanke Pororo, a mislim, da je bilo tudi kakšno leto nazaj.

Pororo je korejska risanka za otroke, v kateri lahko uživajo tudi odrasli. Glavni lik je mali pingvin, ki rad poje in pleše, je simpatičen, poučen, poslušljiv in gledljiv. Ne jaz ne hčerka se ga še nisva naveličali, pač pa skupaj gledava krajše verzije različnih epizod in poslušava njegove pesmice. Na voljo so angleške in korejske verzije risank.

Pororo živi v zasneženem Porong porong gozdu in se rad druži s svojimi prijatelji- majhnim krokodilom, polarnim medvedom, lisico itd. Vsak dan jih čaka nova pustolovščina, hkrati pa počnejo stvari, ki jih morajo početi tudi ljudje- in otroci tako v likih vidijo nekakšne idole.

Baby shark in Pororo sta produkt korejske produkcije, le da opažam, da je prvi med otroci veliko bolj razširjen tudi v Evropi.

Torej, če je vam in/ali vašim otrokom dolgčas…. Lahko pogledate kakšno epizodo Pororo-ta 🙂 in mi sporočite svoje mnenje. 🙂

Baby Shark

Kitajska, Organizacija, Potovanje, sejem

Do kdaj in kako potem naprej?

V zadnjih nekaj tednih poleg številk potiho spremljam tudi spreminjanje slovenskega oziroma evropskega javnega mnenja glede uporabe zaščitnih mask. Spremljam, kako počasi ugaša oglašanje raznih državnih predstavnikov, ki so poudarjali, da so zaščitne maske nepotrebne pri zdravih ljudeh. Spremljam, kako tisti, ki so po družbenih omrežjih že od začetka prodajali maske, niso več zasmehovani in oblateni z vojnimi zaslužkarji, pač pa pod komentarji dobivajo vedno več povpraševanj in naročil.

Glede številk in primerjav s Kitajsko se name vsakodnevno obračajo ljudje, ki me sprašujejo o resničnosti številk, ki jih Kitajska predstavlja svetu v povezavi z boleznijo covid-19.

Slovenci zelo neradi priznamo, da nečesa ne vemo. A mene tu ni prav nič sram- niti kot sinologinja in poznavalka Kitajske ne vem, ali so številke obolelih in umrlih na Kitajskem pravilne. Vem pa eno- Kitajska je z zelo radikalnimi ukrepi (zaprtje mest, javnega prevoza, služb, proizvodnje, javnih ustanov, izobraževalnih ustanov…) ukrepala hitreje in naenkrat na območju celotne države. Kar vem, je to, da je Evropa čakala predolgo. Kitajska je ob izbruhu bolezni skorajda hkrati oziroma le v zamiku nekaj dni zaprla in izolirala skorajda vsa svoja večmilijonska mesta. Evropske države pa so čakale. Priznam, zadnje čase zares neprijetno pokašljujem in boli me glava, ko gledam, kako počasi in neenotno še vedno reagirajo vse ostale države in njihovi prebivalci v boju proti zajezitvi te nove bolezni.

Kljub dostopnosti informacij, ki so (bile) na voljo naravnost s Kitajske, se Evropa obnaša, kot da z ukrepi lahko čaka in da mora vse nevarnosti in neprijetnosti za vsak slučaj izkusiti še sama. Zelo si želim, da bi se nezaupanje v Kitajsko že enkrat nehalo- vsaj v takih primerih.

Poleg vprašanja o številkah, me ljudje veliko sprašujejo tudi o tem, do kdaj bo vse skupaj trajalo.

Tudi tega ne vem, lahko pa podam le primer s Kitajske. Kitajska je Wuhan izolirala 23.1.2020. Ljudje so se res strogo držali ukrepov, ostajali so doma- že od prvega dne, ne šele po treh tednih. Datum, ki so si ga v Wuhanu zadali za ‘odprtje’ mesta in sprostitev povezav z ostalo državo, je 8.4. 2020. Osmi april. Torej so v Wuhanu stroga karantena, izolacija mest ter prebivalstva in ostali radikalni ukrepi trajali oziroma še trajajo že dobre tri mesece.

Naj samo še spomnim, provinca Hubei, v kateri se nahaja Wuhan, ima le približno 2 milijona manj prebivalcev, kot jih ima celotna Italija, kjer število okuženih ter smrtnih žrtev še vedno narašča. Število smrtnih žrtev v Španiji pa je že sedaj preseglo število smrtnih žrtev na Kitajskem.

Glede na to, da v Evropi mesta in marsikatere države še niso uvedle tako strogih ukrepov kot Kitajska na začetku izbruha, si lahko mislim, da bo pri nas vse skupaj trajalo precej dlje od treh mesecov.

Kaj se bo dogajalo, ko se bodo razmere izboljšale in bo število obolelih za covid 19 začelo upadati tudi zunaj Kitajske?

Merjenje telesne temperature ob vstopu v restavracije, trgovine, bare, frizerske in kozmetične salone v Aziji obiskovalcem izmerijo telesno temperaturo. Marsikje na Kitajskem morajo stranke ob vstopu v zaprt prostor pustiti tudi kontaktne podatke, na primer telefonsko številko ali email.

Nova pravila za potovanja: Hong Kong in Macao zaenkrat ne dovolita vstopa tujcem in nerezidentom na svoja območja. Kitajska je sicer v začetku meseca marca že začela odpirati svoja vrata in predvsem tujci, ki so zaposleni na Kitajskem, so se začeli vračati- a s tem so bolezen covid-19 prinesli nazaj. Predvidevam, da bo pred vstopom v marsikatero državo po svetu ob sprostitvi prepovedi potovanj potrebno izpolnjevati poročila in obrazce, v katerih bomo morali sporočiti, v katerih državah smo se gibali pred tem. Nič ne bi imela proti, ko bi ves svet za eno leto zaukazal, da morajo prebivalci potovati le znotraj svojih držav, vendar vem, da je to povsem utopično. Navsezadnje si niti sama sebe ne znam predstavljati, da bi se celo leto zadrževala le v Sloveniji.

Priprava hrane doma: upam, da vsi tisti, ki sedaj pečejo kruh doma in sledijo čudovitim kuharskim receptom, ne bodo prehitro pozabili pridobljenega znanja, ko se razmere umirijo.

Spletno in mobilno nakupovanje: na Kitajskem, v Južni Koreji in na sploh v Aziji je spletno nakupovanje del vsakdana. Preko telefonske aplikacije si lahko na primer naročiš kavo v pisarno. Stroški dostave so izjemno nizki. Prav pred kratkim sem se v Sloveniji spletnega naročila poslužila tudi sama- poštni stroški pa skoraj 4 evre za izdelek, ki je stal nekaj manj kot 30 evrov. Upam, da se bodo tudi pri nas stroški dostave počasi znižali.

Uporaba zaščitnih mask v vsakodnevnem življenju: marsikateri ‘neazijski’ prebivalci  se še vedno posmehujejo ljudem, ki si v sedanjih, kriznih razmerah, nadanejo masko pred obiskom trgovine ali lekarne. A glede na to, da se javno mnenje počasi spreminja in so maske nekako na poti tudi v Slovenijo, predvidevam, da ne bo več tako neobičajno, ko bodo ljudje na ulicah predvsem v prehodnih sezonah nadeli zaščitne maske. Morda pa bodo nekega dne postale tudi modni trend, kot so to že na primer v Južni Koreji.

Strah, sovražnost pred tujci: vse bolj pogosto dobivam sporočila in informacije o tem, da na Kitajskem določene restavracije in trgovine ne dovolijo vstopa tujcem, ne glede, da nekateri tam živijo že več deset let in so se držali vseh varnostnih ukrepov med epidemijo. Prav tako se sovražnost pred azijskimi prebivalci širi po Evropi.

Varnostna razdalja: zdi se mi, da imamo v Sloveniji precej radi svoj osebni prostor in predvidevam, da se bo razdalja med nami še nekoliko povečala, ko bo epidemija mimo.

Hvaležnost in humanost: upam, da se bomo v tem času naučili, da se svet lahko ustavi. In da bomo bolj uživali v drobnih trenutkih ter bili bolj hvaležni za tople medčloveške odnose.

Kitajska, Organizacija, Potovanje, sejem, Uncategorized

Predstavitev kitajskih podjetij v Ljubljani

V Ljubljani se bodo 29. In 30. avgusta predstavila kitajska podjetja, ki si želijo poslovno in trgovinsko sodelovati s slovenskimi podjetji. The Shanghai Fair 2019, kot je uradno ime dogodka, bo potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Več kot 110 podjetij s Kitajske se bo predstavljalo na več kot 4000 kvadratnih metrih. Med udeleženci bodo tudi svetovno priznana kitajska podjetja, med drugimi Warrior rubber shoes, Daketang Teahouse in GW Industry.

Največji poudarek bo na predstavitvi tekstilnih izdelkov in tekstila, IKT in visoko tehnoloških  izdelkov, elektronski in električni opremi, medicinski opremi, izdelkih za zdravstveno nego ter na izdelkih široke potrošnje- torej skorajda za vsakega nekaj.

Sejem je namenjen prav vsem, ki jih Kitajska tako ali drugače zanima.  V času sejma se bodo odvijali tudi ostali zanimivi dogodki, kulturne predstave, okrogle mize ter poizkušanje kitajske hrane. Prvi dan sejma se lahko podjetja udeležijo tudi B2B sestankov.

Vstop na sejem je brezplačen, obiskovalci pa bodo ob vhodu dobili še srečko za sodelovanje v nagradnem žrebanju. Glavna nagrada je Huawei mobitel.

Brezplačno vstopnico si lahko zagotovite na povezavi http://www.sailofshanghai.com ali pa kontaktirate gospoda Richarda po emailu (richard.gao@sailofshanghai.com) ter mu poveste, da ste novico prebrali na Po tujem potujem. 🙂

Če potrebujete prevajalca za b2b sestanke, pa kontaktirajte Po tujem potujem ekipo preko telefona ali emaila, FB ali IG.

Še povzetek:

Ime dogodka: The Shanghai Fair 2019, Ljubljana
Čas: 29. avgust 2019 od  15:00 do 18.00 ter 30.avgust od 9:30 do 17:00
Kraj: Gospodarsko razstavišče Ljubljana (Kocka A2 in Kupola A), Dunajska cesta 18, 1000 Ljubljana, Slovenia
Vstopnina: brezplačna, potrebno si je zagotoviti vstopnico pri organizatorju: http://www.sailofshanghai.com/ 

Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Gyeongju- moja poročna destinacija

Skoraj vsakdo, ki mu omenim, da se bom poročila v tujini, najprej pomisli na kakšne znane lokacije na plaži; na primer Mauritius, Maldive, Havaje, Bali, Sejšele… Presenečenje sledi, ko zaslišijo še bolj eksotično lokacijo, kot so jo pričakovali. Poročila se bom namreč v mestu Gyeongju v Koreji, za katerega večina tujcev še nikoli ni slišala. A razlog za takšno izbiro destinacije je v tem, da moževa družina izhaja iz tega zgodovinskega mesta in bomo naredili nekakšen moderno-tradicionalni poročni miks.

For English press here.

Kje je Gyeongju?

Mesto se nahaja na jugovzhodnem delu Koreje. Do Gyeongju-ja prispete v treh do štirih urah z vlakom ali avtobusom iz Seoula. Mesto je staro 2500 let in je bilo skoraj 1000 let prestolnica dinastije Silla. Ima štiri lokacije, ki so uvrščene na seznam kulturne dediščine, po številu prebivalcev pa se lahko primerja z Ljubljano. Gyeongju je raj za vse ljubitelje zgodovine in nosi vzdevek ‘muzej brez zidov’.

Kaj si je vredno ogledati?

Cheomseongdae; najstarejši astronomski observatorij v Aziji. Uporabljali so ga za napovedovanje vremena in opazovanje zvezd. Zgrajen je bil v sedmem stoletju v času vladavine dinastije Silla. Uvrščen je na listo državnih zakladov.

Najstarejša opazovalnica zvezd v Aziji

Tumuli park in kraljevske grobnice;  beseda tumuli izhaja iz latinščine in pomeni mali hrib. V grobnici Heavenly Horse (Nebeški konj) so našli več kot 15000 zakladov, med njimi tudi zlato krono, ki si jo lahko ogledate v Gyeongjuvem narodnem muzeju.

Kraljevske grobnice

Ribnik Anjapi; čudovita lokacija, kjer so predstavniki Silla dinastije preživljali svoj prosti čas. Svetujem, da si zadevo pogledate ponoči oziroma ko se stemni, saj boste v ribniku videli čudovite odseve dreves, stavb in luči.

Odsev na vodi

Bulguksa tempelj in jama Seogkugram; oba sta uvrščena na seznam UNESCO-ve kulturne dediščine. V jami Seogkugram je eno najlepših in najčudovitejših Buddhinih svetišč, tempelj Bulguksa pa spada med najbolj znane templje v Koreji, kjer se združuje arhitektura dinastije Silla in vera v Buddho.

Bomun Danji; čudovito letovišče ob jezeru z luksuznimi hoteli, golf igrišči, restavracijami, toplicami in zabaviščnim parkom. V spomladanskem času tam cvetijo češnje in mnogi pari izberejo kraj za fotografiranje v poročnih oblekah- morda ga bova tudi midva.

Hwanglidan Gil; ulica s spominki in lokali

Yangdong village; največja korejska tradicionalna vas, ki je prav tako uvrščena na UNESCO-v seznam. Leta 1993 jo je obiskal tudi valižanski princ Charles. V vasi je več kot 160 tradicionalnih hiš in 54 izmed njih je starih več kot 200 let.

Tradicionalna korejska hiša moževe družine; hiša je stara 450 let in v njej lahko tudi prenočite. Imajo tudi manjši muzej, kjer je predstavljena kaligrafska zbirka in na kratko opisana zgodovina njihove družine. Namig- ne pričakujte visokih in debelih kraljevskih žimnic, če se boste kdaj odločili za spanje v pri njih; v korejskih tradicionalnih hišah boste spali boste na tleh na razgrnjenih podlagah.

Kipec, ki spada v sklop muzejske vrednosti
Place for overnight
Hanok stay

Ali vas zanima še kaj? Ste morda že bili v Gyeongju-ju? Sporočite mi, če vas pot kdaj zanese tja. 🙂

 

trazy.com

Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Slovenski ponudniki korejske kozmetike

Že več let zapored spremljam razvoj in širjenje korejske kozmetike v tujino in končno jo sedaj lahko kupimo tudi v Sloveniji. Prvič sem se s korejsko kozmetiko spoznala že daljnega leta 2007, ko sem študirala na Kitajskem. Tam so bili skoraj vsi kakovostni kozmetični izdelki iz Koreje in takrat sem se predvsem čudila, koliko časa korejske sošolke posvečajo negi svoje kože.
Mnogokrat sem med svojimi potovanji v različnih hostlih in na letalih že od daleč lahko vedela, katera azijska dekleta prihajajo iz Koreje; velikokrat so si pred spanjem nadele masko za obraz ali pa si v kožo kreme vtirale s tapkanjem.
Ob svojem prvem obisku Južne Koreje sem bila glede kozmetičnih izdelkov najbolj šokirana, da prodajajo tudi injekcije za obraz, ki je slovenski ponudniki še ne ponujajo.

Injekcija za obraz
Injekcija za obraz

Mislim, da sem v vsej svoji zgodovini bloganja tale prispevek sestavljala in pripravljala najdlje časa- pa ne zaradi obsežnega besedila, pač pa zaradi brskanja po ponudbi omenjenih trgovin.
Zaenkrat sem pri nas zasledila naslednje ponudnike:

Healthy Skin

http://healthyskin.eu/si/

Healthy Skin so uradni evropski zastopniki različih korejskih znamk. Svojih izdelkov ne ponujajo samo slovenskemu trgu, zato je njihova glavna komunikacija na družbenih omrežjih v angleščini. Ponujajo raznolike izdelke in priljubljene znamke, predlagam pa, da za uspešnejši mednarodni prodor najprej popravijo svoje angleške zapise na FB.

Skin Trick

https://skintrick.si

Spletna trgovina, ki je na voljo v angleščini in slovenščini. Med svojimi znamkami imajo tudi Etude House in Tony Moly, ki imajo v Koreji in na Kitajskem izjemno veliko število prodajaln in jih lahko kupite skorajda na vsakem koraku. Na spletni strani najdete tudi nasvete za nego kože in osnovno predstavitev korejske kozmetike.

Ippoyo

http://ippoyo.si/

Spletna trgovina Ippoyo je po moji ‘raziskavi’ najmlajša med omenjenimi ponudniki, saj je stara le dva meseca. Ponujajo tudi izdelke Nature Republic, ki sem jih lansko leto v Koreji nakupila tudi sama. Sicer sem si naredila tako veliko zalogo, da imam nekaj mask za obraz še vedno, vendar pa je dobro vedeti, da mi za naslednjo zalogo ne bo treba v Korejo. 🙂
Na njihovi spletni strani pa ne boste našli samo korejske kozmetike, ampak tudi izdelke, ki so povezane s Kpop. 🙂

All4Skin

https://all4skin.net/

All 4 Skin- na spletni strani se predstavljajo kot prvi ponudniki korejske kozmetike v Sloveniji. V decembru so v BTC-ju odprli še prvo fizično trgovino, kjer prodajajo kozmetične izdelke znamke Missha.

Missha

https://missha.si/

Po pregledu družbenih omrežij zgleda, da so kozmetični izdelki Missha navdušili Slovenke. Na Facebooku in Instagramu imajo namreč največjo bazo sledilcev. Sama njihove trgovine še nisem obiskala, saj se bojim, da tam ne bom zapravila samo ogromno časa, ampak tudi veliko denarja. 🙂

Pa še izziv in namig vsem omenjenim ali novim ponudnikom– korejska skupina BTS je izjemno priljubljena tudi v Sloveniji in ena izmed kozmetičnih hiš izjemno uspešno sodeluje z bendom. Skupaj ponujajo izdelke za nego kože, ustno higieno in dekorativno kozmetiko. Zaenkrat nakup lahko opravite preko spleta iz Koreje ali pa pri mednarodnih spletnih trgovcih. Fizične trgovine imajo zaenkrat samo v Koreji, v ZDA, na Japonskem in v Maleziji.

BTS
BTS maske za obraz
VT BTS cosmetics
VT BTS cosmetics
Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Sedem stvari iz Južne Koreje v mojem domu

Kozmetika

Južna Koreja je raj za vsa dekleta, ki imajo rada kozmetiko. Doma imam še vedno vsaj trideset različnih mask za obraz, ki jih uporabljam precej bolj občasno kot korejska dekleta. Veliko doslednejša sem z uporabo čistilne pene za obraz, ki naj bi vsebovala svetlikajoče blato. 🙂

Korejske maske za obraz
Korejske maske za obraz

Knjiga o moževi družini

Moževa družina spada med korejske plemiške družine in ob prvem obisku njegovega domačega kraja nama je njegov oče podaril knjigo, ki vsebuje kratko zgodovino ter kaligrafske zapise in umetnine njegove družine. Knjiga je nastala v sklopu kaligrafske razstave.

Knjiga o moževi rodbini
Knjiga o moževi rodbini in kaligrafskih umetnijah

Kuhalnik riža

Kuhalnik riža je prav gotovo naprava, ki med mojimi slovenskimi prijatelji požene najbolj zanimanja in radovednosti. Meni se zdi ta pripomoček povsem običajen in včasih se počutim kot kakšna prodajalka, ko jim razlagam, kakšne prednosti ima kuhalnik in zakaj je riž, skuhan v njem, toliko boljši.

Knjiga za učenje korejščine

Knjigo sem si kupila letos februarja v Seoulu in ima vgrajen nek poseben mehanizem. Strani se namreč izjemno počasi obračajo- s svojim študijem korejščine sem namreč še vedno povsem na začetku. 😉 Učbenik vsebuje deset lekcij in en CD, kar pomeni, da bi načeloma snov lahko končala v desetih tednih. Zaenkrat sem se motivirala z naslednjim obiskom Koreje, ki je planiran za april 2019, ko bo tam tudi veliki dan D in bom rekla NE. Ne namreč v korejščini pomeni DA. 😉

Učim se korejsko
Učim se korejsko

Spominek iz Seoul Sky-a

Kolena so se mi zašibila, ko smo obiskali 123. nadstropje 555 metrov visoke stavbe v Seoulu. Zaenkrat spada med peto najvišjo stavbo sveta. Na vrhu lahko občudujete mesto z vseh strani, en del pa ima tudi zastekljeno dno, skozi katerega pod svojimi nogami zagledaš mesto pod sabo. Zame kar malo strašljiv občutek. Po končanem obisku sem bila tako navdušena zaradi premaganega strahu pred višino, da sem za spomin dobila ‘snežno kroglo’ s stolpom v sredini.

Spominek
Spominek

Rekvizit iz zimskih olimpijskih iger 2018

Ob obisku zimskih olimpijskih iger so naju promotorji zasuli z različnimi navijaškimi pripomočki. Najprej so nama na lica nalepili okrogle nalepke z njihovo maskoto in napisom PyeongChang 2018, nato pa sva dobila še sončna očala, letake ter Miki Miškina ušesa, na katera je bil nalepljen napis kraja Jeongseon, kjer so potekale tekme alpskega smučanja.

I love Jeongseon
I love Jeongseon

Čaj z otoka Jeju

Jeju otok je eden izmed najbolj obiskanih korejskih turističnih destinacij. Je največji otok v državi, na njem pa se nahajajo lepe plaže in čudovito rastlinje. Med njimi je zelo znana tudi posebna vrsta mandarine, ki raste samo na tem otoku. Otok je vulkanskega izvora in na njem uspevajo tudi različne vrste čaja. Prav pred kratkim sem v dar dobila škatlo štirih čajev z otoka; poročni zeleni čaj, črni čaj iz rdeče papaje, zeleni čaj iz jeju-ške orhideje ter čaj iz jeju-ške mandarine.
Prideš na čajanko? 😉

Čaji z otoka Jeju
Čaji z otoka Jeju

P.s. Video predstavitev vseh sedmih stvari pa lahko najdete na Instagram profilu bloga Po tujem potujem. 🙂 Follow it. 😉

Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Gel za lase

Zgodba iz Shanghaija

Čakal ga je izjemno pomemben sestanek zgodaj zjutraj naslednjega dne. Obleka poravnana, hlače zlikane, čevlji očiščeni. Ampak kaj pa je s frizuro? Srednje dolgi lasje za tak sestanek ne morejo biti speti v čop. Morda pa vihrave lase lahko ukroti gel za lase?

Odhitela sva na ulico, če je morda v soseski odprt še kakšen frizerski salon. A ni bil. Odprt je bil edino srednje velik supermarket in ob vstopu naju je nenasmejana prodajalka skorajda nagnala ven, saj so trgovino že zapirali. Še dobro, da sva točno vedela, kaj hočeva. Razložila sem ji, da rabiva pol minute in takoj zatem bo lahko zaprla svojo blagajno.

Razgledovala sva se med policami, ki so ponujali izdelke za lase, a gela nisva našla nikjer. Do naju je pristopil možak, ki je izgledal kot morebitni lastnik prodajalne: ’Kaj pa iščeta?’

Ojoj, groza…

Nisem imela pojma, kako se po kitajsko reče gel za lase. Pri sebi nisem imela niti telefona s kitajsko angleškim slovarjem. Hmmm… Kako naj mu razložim?

Tudi morebitnemu lastniku se je mudilo z zapiranjem in ni imel volje čakati, da od nekod proizvedem kitajsko besedo za gel za lase. Fant je opazil, da je gospod že rahlo nervozen, zato mu je s svojo gesto skušal nakazati, kaj potrebuje.  S prsti si je začel gladiti lase in gospod je navdušeno poskočil: ‘Aha, že vem! Pridita!’ Odhitel je na police in nama pokazal glavnik. Zmajevala sva z glavo in mu še naprej skušala s pantomimo nakazati, po kaj sva prišla.

Po kriljenju z rokami in napačni interpretaciji smo skorajda  obupali. Lastnik trgovine je imel namreč precej redke lase, počesane nazaj v ravno linijo. Več kot očitno je bilo, da si jih je uredil z gelom, a kljub temu, da sem mu skušala dopovedati, da potrebujeva točno isti izdelek, kot ga je sam zjutraj uporabil na svojih laseh, je v najinah pantomimah prepoznaval napačne stvari: šampon, sušilnik za lase, sredstvo za pospeševanje rasti las.

Skorajda so mi šli vsi lasje po konci, ker se kar nismo uspeli sporazumeti. Porabila sem že zadnje možganske celice, da bi se skušala domisliti, kakšna bi bila univerzalna gesta za gel za lase, ki bi jo razumel tudi preprosti kitajski prodajalec.

Na drugi strani trgovine se je blagajničarka glasno zadrla, da je napočil skrajni čas za zapustitev trgovine. Takrat pa sem naenkrat vdihnila zrak, iz globine grla proizvedla glasen ‘hrrrrrrrk’, nastavila dlan in z gesto nakazala, da sem si pljunila v roke, nato pa si takoj s tem namišljenim pljunkom šla čez lase.

Minilo je nekaj trenutkov in zaskrbelo me je, če sem ga morda s tem užalila, saj se je kar zastrmel vame, nato pa vzkliknil: ‘Ajaaaaaaa, tole iščeta, ja končno!’

Povsem brez upanja sem ostala, zato mu nisem več sledila med police. Navsezadnje, tudi če mi zares pokaže embalažo z gelom, je bilo vprašanje, če bi sploh prepoznala pismenke za gel. A fant je še ohranil nekaj volje, zato mu je sledil.

Še preden sem zares dojela, sta bila že pri blagajničarki, ki je za tisti večer izdala še zadnji račun.

Izmučene prodajalke ob koncu dneva
Izmučene prodajalke ob koncu dneva
Organizacija, Potovanje

Točke iz Hong Konga

Pred enim letom sem se prvič odpravila v Hong Kong. Priznam, na daljavo me mesto nikoli ni pretirano zanimalo. Zdelo se mi je betonska džungla, kamor hodijo nadebudni poslovneži sklepati posle z azijskim trgom. Predstavljalo mi je mesto, v katerem se je ljubko prepletanje evropskih in azijskih vplivov podredilo nadvladi svetovne kapitalistične ureditve. Na daljavo se mi je Hong Kong zdel brezdušen in nepristen kraj, ki mi je predstavljal le nekajdnevni postanek na poti do Šanghaja.

A kratko bivanje je spremenilo mnenje. Sedaj predstavljam nekaj asociacij, ki jih dobim, kadar kdo omeni Hong Kong.

Vonj po indijskih začimbah; vsako mesto ali kraj, ki ga prvič obiščem, si ponavadi zapomnim po vonju. Kasneje, ko mine več let od obiska destinacije, mi lahko določen vonj takoj prikliče spomin in vtise iz določenega kraja. Hong Kong mi je dišal po indijskih začimbah, saj je skorajda iz vsakega vogala zavel vonj po njih.

Tajfun; vsakoletni vremenski pojav. Ravno v času, ko sem se odpravljala v HK, so vsi slovenski mediji poročali o močnem tajfunu, ki se je tiste dne bohotil nad mestom. Priznam, zelo me je bilo strah in bala sem se, da bo letalo preusmerjeno kam drugam. A pristanek je bil popolnoma miren, v naslednjih dneh pa sem ugotovila, da so hongkonški prebivalci s tajfuni vajeni sobivanja. Opozorila o jakosti tajfuna so bila nameščena na mnogih javnih mestih in če je bila številka previsoka, so se nekaj ur zadrževali v stavbah, dokler ni veter in dež nista pojenjala.

Opozorilo za tajfun
Opozorilo za tajfun

TrajektStar Ferry je javno prevozno sredstvo in precej cenejše od podzemne železnice. Vožnja z ladjo te ne popelje le po vodi, ampak z njo potuješ tudi v času. Že sam vhod v čakalnico pristanišča potnika popelje v drugo časovno obdobje. Sedeži na krovu so iz lesa, za vstop na ladjo pa potrebuješ žetone.

Trajekt Star Ferry
Trajekt Star Ferry
Čakalnica
Čakalnica

Angleščina ni tako pogosta, kot sem si predstavljala. Pravzaprav se mi je nemalokrat zgodilo, da sem v trgovinah lažje komunicirala v mandarinski kitajščini kot v angleščini. Pa še en zaznamek- uradni jezik v HK je kantonščina in je drugačen jezik kot mandarinščina.

Vertikalno mesto- v vseh priročnikih, blogih in vlogih sem zasledila, da HK opisujejo kot vertikalno mesto in šele ob pristanku sem ugotovila, kaj to pomeni v praksi. Mesto je umeščeno med zelene griče in prepredeno s stolpnicami. Ulice so narejene skorajda po etažah. Mnogo stolpnic je povezano z nekakšnimi mostovi, ki potekajo ob stavbah in se razprostirajo nad ulicami.

Vertikalno mesto
Vertikalno mesto

Sketch town-v enem izmed ogromnih modernih nakupovalnih centrov sem bila očarana nad kotičkom za otroke. Na delno pregrajenem delu hodnika so postavili mize in stole, na katerih so otroci risali svoje risbice. Nič posebnega to ne bi bilo, če se potem njihove risbice ne bi pojavljale na velikem televizijskem zaslonu. Tako so otroci risali prevozna sredstva, stavbe, ljudi in živali, ki so se potem v gibajoči obliki pojavili na ekranu.

Najdaljše tekoče stopnice na svetu- več sklopov tekočih stopnic je skupaj dolgih dobrih 800 metrov in vas ponesejo 135 metrov visoko. Izstopite lahko na 14 različnih izhodih in se napotite proti kateri izmed izbranih stolpnic.

Restavracija Lan Fong Yuen- spada med najbolj priznane restavracije v Hong Kongu in obratuje že od leta 1952. S strežbo zahodne in azijske hrane spada v sklop restavracij, ki se zaradi prepletanja zahodne in vzhodne hrane imenuje tudi Cha chaan teng. Mize so vedno zasedene in za svoj obrok se morate postaviti v vrsto in čakati več deset minut, da dobite prosti stol. Natakarji vas posedejo kamorkoli in velika verjetnost je, da si boste mizo delili s tujci. Turisti in lokalni prebivalci največ naročajo francoske toaste, mlečni čaj, instant rezance z ocvrtim piščancem in hamburgerje.

Mlečni čaj
Mlečni čaj
Lan Fong Yuen
Lan Fong Yuen

Mesto z razgledom– Victoria Peak, 552 metrov visok hrib, ki se vzpenja na mestom, nudi čudovit razgled na metropolo. Z vrha postane povsem jasno, zakaj je HK oklican za vertikalno mesto, saj se tudi z daljave vidi, da se mesto bolj razteza v višino kot v širino.

Victoria Peak
Victoria Peak