V sodelovanju z Visit Beijing in marketinško agencijo Dragon Trail vabimo vse profesionalce v turizmu, popotniške bloggerje in ljubitelje Kitajske, da se preko njihove izobraževalne platforme udeležite brezplačnega online treninga o Pekingu kot destinaciji.
Online izobraževalni trening je že pripravljen; sestavljen je iz treh sklopov:
Fact packs, kjer je več pisnih tematik s kvizom; na primer kulinarični Peking, luksuzni Peking, Peking za družine, Zimski Peking in prihajajoče zimske olimpijske igre, Peking za FIT,…
Webinarji z različnimi tematikami
Product catalogue; z zelo uporabnimi informacijami in kontakti za planiranje potovanj po Pekingu
Poletne počitnice so lahko tudi idealni čas za nova znanja.
Konec junija imate možnost prijave na 10 ali 40- urni intenzivni začetni tečaj kitajskega jezika in kulture. Termine sem razpisala za online tečaje, a kdor si želi, se lahko dogovorimo tudi za tečaje v živo.
Termini:
10- urni kratki online tečaj kitajskega jezika in kulture:
Od 28.6.- 2.7. 2021 od 12:30- 14:00
Od 5.7.- 9.7. 2021 od 8:00- 9:30
Od 16.8.- 20.8. 2021 od 9:00- 10:30
Od 16.8.- 20.8. 2021 od 16:00- 17:30
Od 23.8.- 27.8.2021 od 9:00- 10:30
Od 23.8.- 27.8.2021 od 16:00- 17:30
Cena 10-urnega tečaja: 150 eur /oseba
Minimalno število prijavljenih: 3
40- urni intenzivni online tečaj kitajskega jezika in kulture:
Razdeljen v dva sklopa:
Prvih 20-ur: 5.7. -16. 7. vsak dan od ponedeljka do petka, 19:00- 20:30
Drugih 20-ur: 16.8.- 27.8., vsak dan od ponedeljka do petka, od 19:00- 20:30
Cena 40 urnega tečaja: 450 eur/oseba
Minimalno število udeležencev: 3
Možnost plačila po obrokih.
Enota ur: 45 minut oziroma ena šolska ura.
Flexi- ure:
Možnost 10 ali 40 urnega tečaja po dogovoru v skladu z vašim prostim časom.
Idealno za individualne ure ali za ure v parih in manjše skupine prijateljev.
Cena: 30 eur/šolska ura
Napovednik:
Jesenski 40 urni tečaji, vsak ponedeljek in sredo. Začetek 4.10., od 18:00- 19:30
Učila vas bom:
Katarina Birtič, univ.dipl. sinologinja in sociologinja kulture z opravljenimi dodatnimi izpiti in prakso na PAI (Pedagoško- andragoško izobraževanje na FF).
Imam dolgoletne izkušnje s poučevanjem otrok in odraslih, živela in delala sem na Kitajskem, tako da boste med mojimi urami slišali polno nasvetov iz prakse in zabavnih prigod, ki so se meni ali prijateljem zgodile med delom, študijem ali potovanjem po Kitajski.
Peter Zupanc. Preden sem prišel na Kitajsko, sem počel marsikaj. Dobrih dvajset let sem bil filmski kritik, obenem pa tudi – krajši čas – programski vodja Mestnega kina Metropol v Celju. Ukvarjal sem se s scenaristiko, in pisal romane. (Knjiga Tri je leta 2001 izšla pri Mladinski knjigi). Ko sem leta 2007 prvič prispel na Kitajsko, sem kmalu organiziral zbiranje denarja za šolanje otrok iz revnih predelov Kitajske. Preselil sem se leta 2010. Odtlej sem objavil še tri knjige, najprej je tu bila Obešanje zmajeve glave, ki je predvsem zbirka potopisnih zapisov iz mojih prvih let v Guangxiju. Potem je tu knjiga Kitajska, dežela razdalja in jaz, kjer najprej napišem, da Kitajsko predvsem opredeljujejo številke tako v smislu ljudi kot kilometrov, potem pa se moja pripoved loči – po eni strani pišem, kako sem se jaz soočal s temi številkami, obenem pa pišem o tem, kako je to soočanje videti s strani “navadnega Kitajca”, od odraščanja do zrelosti. Letos sem objavil Leto podgane, ki je knjiga o doživljanju covid-19 na Kitajskem.
Z Lui Ying oziroma Bello sva se spoznala leta 2014, poročila sva se leta 2017. Je iz Nanninga, čeprav po rodu iz sosednje province Hunan. Premore diplomo etnologinje in dela kot neke vrste vodja projektov. Pravi , da moram omeniti, da je ljubiteljica hrane tj. foodie, in pri potovanjih bi verjetno najraje imela, če so takoimenovana “jej, jej, jej!” oziroma “eat eat eat” potovanja. (Pa to ni povsem res, ker ima izredno rada odhode v neznano.)
Potovanja so najina stalnica. Sam sem najprej itak prišel na Kitajsko predvsem zato, da bi potoval. Od leta 2010 naprej sem opravil vsako leto najmanj dvanajst relativno daljših poti, predvsem po “moji” avtonomni pokrajini Guangxi. Hotel sem jo spoznati “od spodaj navzgor”, imeti občutek za njeno geografijo in okoliščine. Z Bello sva se v resnici zbližala na enem takšnih potovanj, v Rongshui (dolga zgodba, a bilo je precej divje).
V bistvu je tudi prijateljstvo z najino soorganizatorko, Katarino, del popotniških zgodb – spoznal sem jo preko zvez, in potem je to navidez krhko dekle neke noči sama prišla v Nanning, da je izpolnila dogovor in odšla delat kot učiteljica v meni izredno ljub Longlin, poln etničnih skupin, v okolje, kamor zaide le malokateri tujec. Pravi, da ji izkušnja pomeni veliko in da jo je spremenila. Jaz sem sprva bil srečen, da me ni obtožila poskusa prodaje nekam, kjer bi blondinke poročili na prvi pogled.
Nama potovanja pomenijo nekaj izredno intimnega; ena od poant je, da si bolj ali manj nekje sam in se moraš znajti. A obenem sva se pričela zavedati, da moderna doba lahko nudi “sodelovanje” pri potovanjih na drugačne načine. (Ne le zaradi covida, čeprav tudi zaradi tega). In da tehnologija omogoča, da je potovanje lahko skreirano kot neke vrste potopisno predavanje.
Obenem sem se pričel zavedati, da tako veliko na en ali drug način izrazito profesionalnih ali umetniških predstavitev posameznih dežel pride na internetna omrežja preko Youtubea, Tiktoka, kitajskega Bilibilija in podobnih medijev, in to zastonj – in vedno manj mi je bilo jasno, zakaj je to zastonj. Kot da ni vredno nič. Natančneje rečeno, kot da kar dve plati dogajanja nista vredni nič. Naša pozornost je, kot pravijo mnogi, ki pišejo in mislijo o sodobni tehnologiji, ena najdragocenejših stvari na svetu. Zakaj se ne bi povsem zavestno odločili, čemu in zakaj namenimo pozornost, in za to plačali direktno (in torej zanemarili narek algoritmov); in po drugi strani, zakaj bi kreativni posameznik moral čakati, da postane najprej slaven zaradi sreče in vztrajnosti ponujanja klikanja, in se šele potem preživlja s svojo kreacijo – če pa lahko dobro in posebno, z izkušnjami pretkano vsebino ponudi tistim, ki se zavedajo dragocenosti le te?
Spraševal sem se, ali bi sam plačal za tak način potovanja, in prišel do zaključka, da ja, če bi le imel dovolj denarja, in časa, in če bi zaradi kateregakoli vzroka bil manj mobilen. Kajti čeprav ne bi bil zadovoljen moj vsak čut – recimo čut vonja, dotika – in čeprav ne bi doživljal radosti iznajdevanja rešitev v čudnih okoliščinah – bi mi tovrstno potovanje vendarle nudilo zadovoljitev radovednosti, možnost spraševanja in dognanja, in obenem soavtorstvo nečesa, kar sem pomagal oblikovati.
Ustvari svoje edinstveno potovanje po Kitajski s Petrovo in Bellino pomočjo!
Peter in Bella sta slovensko- kitajski par, ki lahko potujeta namesto vas in/ali z vašo pomočjo. Peter živi na jugu Kitajske že več kot deset let in je avtor večih odličnih knjig in člankov o Kitajski. Odpotujeta lahko v tiste kotičke, ki vas zanimajo, v tiste kraje, ki si jih želite obiskati, a jih še ne morete zaradi osebnih razlogov ali trenutne svetovne zdravstvene epidemije.
30.4. 2021 potujeta v Tonghai, v eno najlepših kitajskih provinc, v provinco Yunnan. Obiskala bosta edine preostale mongolske vasi v Yunanu. Tam bosta do 5.5. 2021
Ustvarite potovalni načrt za njiju- predlagajte jima, kaj si naj ogledata, kaj naj vprašata domačine, kje naj jesta…
Postavite jima predloge in želje glede samega potovanja ter izberite enega izmed ponujenih paketov (spodaj).
O Tonghaiju: nahaja se le okoli 130 kilometrov stran od Kunminga, prestolnice province Yunnan. Kublai Khan je leta 1253 osvojil provinco Yunan, in šele leta 1381 so se stvari obrnile, ko je vojska dinastije Ming porazila poslednje mongolske vojščake v Yunnanu. Poslednje? Ne povsem. Nekateri so se zatekli v Xingmeng Mongolian Township (兴蒙蒙古族乡) blizu Tonghaija, se tam skrivali, poročili z ženskami lokalne etnične skupnosti Yi, in prevzeli nenomadski način življenja.
A dele kulture so ohranili – vse do danes.
V bližini Tonghaija se nahajata tudi dve čudoviti globoki jezeri. Veliko vasi je po arhitekturi še izredno tradicionalnih. V bližini menda še vedno lahko najdeš starke s povezanimi stopali. Provinca Yunnan je znana kot bogata z vegetacijo, tako da je njihova hrana pestra in bogata. (Peter je predvsem nor na ulični pečeni krompir z lokalnimi začimbami).
Dnevno se bosta javljala o tem, kje sta, pošiljala fotografije, in, ko bo možno, odgovarjala na vprašanja ter ideje; povezali se bomo preko WeChata ali Whatsappa ter občasno/ob vnaprejšnjem dogovoru in glede na okoliščine, preko zooma.
Potovanje na Kitajskem: že od poletja 2020 je načeloma enostavno potovati po Kitajskem. Res pa je, da je nošenje mask še vedno nujno; poleg tega bosta morala za tole potovanje v Yunnan opraviti teste. Paziti morata tudi, kje bosta prenočevala – predvsem tujcem na Kitajskem ni možno ostati prav v vsakem hotelu.
Peter in Bella
Paketi: Potujemo za vas po Kitajski
Paket 1-ga potovanja: 15o eur (namesto 180 eur): sokreiranje potovanja + paket 2 kvalitetnih fotografij + video s celega potovanja + kartica ali pismo s potovanja (če razmere dopuščajo- nekateri kraji na Kitajskem, ki jih boste predlagali, nimajo pošte,… )
Paket 5-ih potovanj: 600 eurov (namesto 900 eur): sokreiraranje 5-ih potovanj + deset fotografij, ki nastanejo na vsaki od teh poti + vsi videi, ki jih zmontirata.
Poleg tega boste z vsakega izmed potovanj (razen, če razmere ne bodo dopuščale- karkoli nepredvidljivega) dobili na vaš domači naslov pismo ali kartico s potovanja.
Prijave in več info: katarina.birtic@hotmail.com ali po telefonu 041 955 708
Nekaj možnih predlogov za prihodnost:
Beihai: južnokitajsko morje; z nama lahko obiščete staro ulico iz kolonialnih časov, si ogledate tukajšnje plaže, vidite, kako se pripravlja tukajšnji “praženi sladoled”.
Guilin: turistična prestolnica Guanxgija tj južne kitajske. Kraški vrhovi, ki se vrstijo kakor skalnato morje, vse do Longshenga, tukajšnjih terasastih polj.
Chongqing: preverite, zakaj je to trenutno ena od top destinacij tako za kitajske kakor tuje turiste. Poševne ulice in najbolj začinjeni hot pot na Kitajskem.
Vstopnice za zimske olimpijske igre v Pekingu 2022 bo mogoče kupiti v kratkem oziroma okvirno eno leto pred začetkom olimpijskih iger.
Prodajali jih bodo preko Alibabe Group na njihovi strani za vstopnice. Tisti, ki imate kitajski bančni račun, pa boste lahko vstopnice kupili tudi preko uradne spletne strani Beijing 2022.
Cena vstopnic bo okvirno od 50 yuanov (malo manj kot 7 eur na današnji dan 😉 ) do 4882 yuanov (632,22 eur na današnji dan).
Za tuje obiskovalce bo možno kupiti vstopnice tudi preko drugih partnerjev, zato mi lahko pišete in sporočite, če vas nakup in obisk za katero od disciplin zanima.
Pri planiranju pa ne pozabite spremljati ukrepov in navodil pristojnih inštitucij glede pandemije. Težko verjamem, a vseeno močo upam, da bodo karanteno do olimpijskih iger povsem odpravili.
Zelo sem radovedna, kako bodo vse skupaj pripravili in organizirali, da bo vse skupaj potekalo čimbolj uspešno in zmagovito.
Podrobnejše informacije bodo objavljene tudi na tej spletni strani.
Dobrodošlica za ekipo tujih turistov v Wuhanu, vir: DT
V preteklem tednu so mesto Wuhan obiskali prvi tuji turisti. Obisk in oglede so organizirali pri wuhanski kulturno-turistični mestni organizaciji, povabili pa so tujce, ki že bivajo na Kitajskem. Ob prihodu na wuhansko letališče so obiskovalcem najprej pogledali izponjenje obrazce, po letališču pa so razporejena razkužila in navodila glede nošenja maske. Vsi obiskovalci so morali imeti pripravljeno tudi zdravstvene kode, preko katere so shranjeni podatki o zdravstvenem stanju posameznikov.
Tujci so si mesto ogledali v 48-ih urah. Poleg klasičnih turističnih znamenitosti so jim lokalni organizatorji pokazali tudi začasno bolnišnico, ki je bila zgrajena v času izbruha epidemije. Bolnišnica je sedaj zaprta, a jo bodo zaenkrat ohranili v primeru ponovnega izbruha.
Potovanja po Kitajski so letošnjega decembra dosegla skorajda enako frekvenco kot septembral 2019, torej nekaj mesecev pred pandemijo. Po Kitajski zaenkrat lahko potujejo zgolj domači prebivalci in tisti tujci, ki na Kitajskem živijo že dlje časa in imajo tam delo ali družino.
Obrazec za potovanje po Kitajski, vir: DTZačasna bolnišnica v Wuhanu po pandemiji, vir: DT
Mesto Šanghaj je dobilo prestižno nagrado- Smart City 2020
Leta 2017 sem nekaj mesecev živela in delala v mestu Šanghaj in ves čas sem se spraševala ali sem sploh še na Kitajskem, v svetovni metropoli ali pa v nekem daljnem letu v prihodnosti. Šele čez čas sem ugotovila, da Šanghaj enostavno tako mesto je- skupek vsega. Do neke mere še vedno ohranja kitajski pridih (mimogrede, Šanghaj je po mojem mnenju odlično izhodišče za vse, ki na Kitajsko potujejo prvič, saj jim nudi določeno ‘udobje’ zahodnega sveta in nekaj malenkosti ‘klasične’ Kitajske), hkrati pa je prežet z modernostjo, inovativostjo, hitrostjo in sodobnostjo. Ulični čevljarji, ključavničarji, prodajalci ‘street food-a’, taksisti, brezdomci, fitnesi, restavracije- vsi so že pred tremi leti (in še prej) sprejemali plačila preko QR kod, preko mega aplikacije WeChat ali Alipay.
Center Šanhaja je leta 2020 v celoti pokrit 5G omrežjem, po ostalem mestu pa je pokritost 99%. Nagrada je plod do podtankosti izpolnjenega 4-letnega plana, ki je trajal od leta 2016 do 2020 in vključuje tudi spletni dostop in urejanje birokratskih in uradnih postopkov ter celostne integracije oziroma povezave med različnimi industrijami in informacijsko tehnologijo.
Seznam datumov kitajskih praznikov za leto 2021
Pri sodelovanju in prijateljevanju s Kitajsko imamo na zahodu včasih težave, ko nismo prepričani, kdaj imajo na Kitajskem najpomembnejše praznike. Nekateri datumi se namreč vsako leto spreminjajo, ker se ravnajo po lunarnem koledarju, nekateri datumi (na primer prvi maj) pa so vezani na gregorijanski/zahodni koledar. Na spodnji sliki je seznam kitajskih praznikov, ki jih morate upoštevati pri svojem poslovnem ali zasebnem sodelovanju s Kitajsko. V izogib nesporazumom priporočam, da podoben seznam naredite tudi sami, z označenimi dela prostimi dnevi, ki se jih držite v svojem podjetju ali v zasebnem življenju. Temu primerno je potrebno tudi prilagoditi plan dela.
Konec prihodnjega tedna se prvič odpravljam v Južno Korejo. Do sedaj sva s partnerjem obiskala že šest držav in v zadnjih šestih mesecih bova sedela v enajstih različnih letalih.
Glavni razlog za obisk Južne Koreje bo spoznavanje partnerjeve dežele, prijateljev in družine. Naredila sva osnovni plan za najin štirinajstnevni obisk države gostiteljice letošnjih zimskih olimpijskih iger.
Nova država na obzorju
Praznovanje novega leta
V sredini februrarja bom praznovala še tretje novo leto letos. Najprej je bilo na vrsti praznovanje po julijanskem koledarju, sledilo je praznovanje pravoslavnega novega leta, 16. februrarja pa bova praznovala še novo leto po lunarnem koledarju, ki ga praznujejo v večjem delu Azije.
Obisk rakunje kavarne
Če se ne motim, so v Ljubljani pred kratkim zaprli mačjo kavarno. V Južni Koreji pa so lokali s takimi in drgačnimi kosmatinčki še vedno izjemno priljubljeni. Že dolgo si želim od blizu videti rakuna in po spletu nenavadnih okoliščin je do mene prišla informacija, da imajo v Seoulu tudi kavarno, kjer se nahajajo rakuni. Upam, da jo najdem in se uspem vsaj za hip dotaknit te zanimive živali.
Pohodniški izlet na hrib nad mestom
Seoul ima okrog deset milijonov prebivalcev in vsakič, ko obiščem veliko mesto, se poveča želja po obisku kakšnega hriba. Južnokorejska prestolnica je obdana z griči in hribi, tako da upam, da se uspem povzpeti na kakšnega izmed njih in na korejsko metropolo pogledati z vrha.
Duh olimpijskih iger
Morda naju zanese še na kakšnega izmed prizorišč zimskih olimpijskih iger; morda na skoke ali pa na kakšno tekmo alpskega smučanja.
Obisk Gangama
Daleč od tega, da bi bila ljubiteljica glasbenega hita, ampak vseeno me zanima soseska, o kateri je slišal cel svet preko pesmi. In sporočilo pesmi je baje veliko globlje kot izraža sama melodija.
Priklon pred starši svojega partnerja
Prvič bom spoznala starše svojega partnerja. Družina že stoletja sledi tradicionalnim korejskim običajem in niti približno si ne znam predstavljati, kako bodo reagirali, ko jim bo njihov sin predstavil Evropejko.
Najmanj, kar se moram do obiska še naučiti, je tradicionalen in spoštljivi pozdrav ob prvem srečanju (priklon). Spodnji video bom verjetno gledala še na letalu.
Obisk palač v tradicionalni korejski obleki hanbok
Hanbok je izraz, ki pomeni tradicionalno korejsko oblačilo. V Seoulu si lahko oblačilo sposodite in obiščete pet kraljevih palač v Seoulu brezplačno.
Nakup učbenika za učenje korejščine
Skrajni čas je, da se začnem učit še korejščine. Pravijo, da je pisava lahka, morda imam rahlo prednost tudi zaradi znanja kitajščine, vendar nisem prepričana.
Obisk zumbe
Ja, saj vem, da zumba ni ravno asociacija, ki vas bi spomnila na Južno Korejo. Ampak sem ugotovila, da imam na seznamu že kar nekaj držav, kjer sem obiskovala zumbo. Če bom Sloveniji, Nemčiji, Hrvaški in Kitajski dodala še Južno Korejo, bom z izkupičkom kar zadovoljna.
Nekaj novih in starih trendov s Kitajske, ki oblikujejo vsakdan:
Nakupovalni centri; to, kar je v Sloveniji City Park, je v Šanghaju vsakih pet do šest kilometrov. Veliki šoping centri na vsakih parih korakih. V njih pa mnogo restavracij in trgovin z vsemi možnimi pripomočki in oblačili, ki naj bi vsakdanjik naredili lepši. Velikokrat se zgodi, da izstopate iz metro postaje naravnost čez nakupovalno središče.
Dostava stvari in nakupovanje preko spleta; če si zaželite mlečni čaj, izberite aplikacijo na svojem telefonu in si ga naročite kar v pisarno ali domov. Hlače, čevlje, kavč, uro, instant rezance, revijo, kuhalnik riža, vrata, šampon, pralni prašek, avto, zdravila, tapete, kosilnico, gnojilo za travo… Kar želite, to dobite… Na dom.
Čaj s kroglicami (bubble tea/milk tea) in sirni čaj: kitajski prebivalci stojijo v vrstah pred prodajalnami, ki prodajajo najboljši mlečni čaj v mestu. Različne okuse čajev (oolong, puh’er, rdeči čaj, zeleni čaj) dopolnjujejo s pravo smetano in na dno kozarčkov dodajajo riževe ali tapiokine kroglice. Najnovejši trend pa je v teh dneh čaj s sirom. Sem poskusila- res dobesedno enkratna izkušnja; beri: enkrat in nikoli več.
Sirni čaj- nov okus s Kitajske
Gneča: na metrojih, v trgovini, na semaforju, vlakih, postajah, v parkih, turističnih točkah, restavracijah itd. Za stvar, ki jo v Sloveniji opravite v eni uri, tukaj kljub tako imenovanem ‘hitrem načinu življenja’ zaradi gneče porabite najmanj trikrat več časa. Ter vsak dan tvegate, da zapravite vso mero potrpežljivosti.
Gneča na Kitajskem
Promocije z megafoni: kitajske marketinške kampanije imajo očitno vse skupaj isti slogan: ‘Glasneje- močneje’. Lahko pa je tudi boleče, ko hodiš mimo prodajalne in se prodajalka naenkrat tako zadere, da skoraj oglušiš.
Plačevanje preko QR kode in WeChata; najmanj petkrat se mi je že zgodilo, da nakupa v taki ali drugačni trgovini nisem mogla opraviti, ker moj WeChat račun nima povezave z mojo kreditno kartico. Tako nisem mogla kupit vode za leče, jogurta, soka in še česa. Skoraj vsak dan se mi dogaja, da se prodajalci začudijo, ko iz svoje denarnice povlečem bankovec, da bi plačala njihov izdelek. Skorajda začutim usmiljenje ob pogledu na tujko, ki še operira s papirnatim denarjem. Počutim se kot dinozaver. Tukaj namreč skorajda vsa plačila potekajo preko WeChata; najprej prodajalec ali kupec skenira QR kodo s pomočjo WeChata, le-ta pa je povezan z bančno kartico. Tudi čaj in kavo plačujejo tako. Seveda mi je nekega dne prekipelo in sem si tudi sama v WeChat vnesla številko svoje tuje (ne kitajske) bančne kartice. Izgledalo je obetavno, navdušeno sem se odpravila po nakupih. S polno vrečko in v najkrajši vrsti sem hitro prišla do blagajničarke. Poskusimo enkrat, dvakrat, trikrat… pa ni šlo. Morala bi imeti kitajsko bančno kartico.
Samopostrežna izposoja koles in električnih avtomobilov: rumena kolesa znamke ‘Ofo’ so na vsakem koraku na razpolago, da poskenirate (že spet) QR kodo na kolesu, ki vas vodi do štirimestne številke, ki jo vtipkate v ključavnico. Glasno piskanje ob tipkanju številke ter zadnji pisk odklene ključavnico. Trenutno velik trend pa je tudi izposoja električnih avtomobilov Evcard, ki so pravi hit in jih težko dobiš na postajah, razpršenih po mestih. Minuta izposoje stane 0,6 yuanov.
Ofo- izposoja koles na Kitajskem
Spanje na delovnem mestu: uradniki, bančniki, pisarniški delavci, javni čuvaji, varnostniki, prodajalci… Po kosilu, okrog 13h boste po mestu lahko videli nemalo ljudi, ki so preprosto zadremali.
Spanje na delovnem mestu
Ples na trgu: zvečer, med osmo in deveto uro, se na trgih in v parkih zbira generacija srednjih let, ki se sinhrono, v parih ali pa posamično, vrti v ritmih glasne glasbe. Simpatično in sproščujoče, tako za udeležence kot mimoidoče.
Na obrobju največjega mestnega trga je na pločniku sedel premražen mlad moški. Mrzel veter je vil čez mesto in mrazil mladeničeve kosti. Skrčil je noge in z rokami objemal svoja kolena. Preden je napočil hlad, je na kartonast papir napisal besede, ki so kričale na pomoč.
Mimoideči prebivalci in obiskovalci mesta so hiteli mimo, ne da bi se ozrli na mladega someščana, ki se je sredi miljonskega mesta spopadal z osamljenostjo in brezupno iskal podporo. Njegove moči so popuščale. Noč, ki je bila pred njim, ni obljubljala ničesar dobrega.
Vse naokoli pa ljudje. Ljudje, množica ljudi, vsak izmed njih s svojimi skrbmi, upanji, pričakovanji. A vsi skupaj z izgubljenim občutkom za sočloveka, izpraznjeni v duši.
V tej množici je bil tudi starejši moški, bogat mestni veljak, ki je hitel na svoj zadnji večerni sestanek. Vedel je, da se bo domov vračal pozno, zato je pred odhodom iz toplega stanovanja pograbil svoj elegantni plašč iz kašmirja. Hitel je čez trg, le še nekaj minut ga je ločevalo od srečanja z morebitnimi novimi poslovnimi partnerji. Zaradi hitenja mu je postajalo vse bolj vroče, zato se je slekel in si ga elegantno ovesil okoli roke.
Čez nekaj trenutkov je zazvonil telefon. Klic je bil pomemben, zato je gospod vso pozornost preusmeril v telefonski klic. Med pogovorom mu je z roke neopazno zdrselo njegovo drago kašmirsko oblačilo.
Plašč je pristal na gladkih, zdrsanih tleh in nepremično obležal. Ljudje so hiteli mimo, izgubljenemu oblačilu so se izogibali v velikem loku. Kašmir, prestižen in luksuzen, je neprepoznan in ves zmečkan ležal na tleh. Izjemna vrednost oblačila je ostajala neopazna ob vsej množici mimohodečih ljudi. Dolgo časa je trajalo, da se je eden izmed njih zazrl v oblačilo. Starejši možak, nekakšen hibrid med pohlepnežem in radovednežem. Iz daljave je gledal v stvar na tleh ter se previdno oziral naokoli, če morda lahko kdo prepozna njegove namere.
Res ga je nekdo gledal od daleč. Popotnik, z velikim nahrbtnikom obrabljenih oblačil je prebral možakarjeve gibe, ki so sporočali, da se bo plašču vsak hip približal. Popotnik je v svojem vidnem polju videl tri zgodbe. Zgodbo premraženega mladeniča, ki mu je usoda neusmiljeno grozila, da bo noč preživel na prostem. Zgodbo zmečkanega in pozabljenega plašča ter zgodbo pohlepnega možakarja, ki se je s svojimi opreznimi koraki vse bolj približeval oblačilu.
Popotnik vse to opazuje kot v počasnem posnetku. Pohlepnežu želi zakričati, naj oblačilo pusti pri miru. A njegov glas in moč po dejanju utoneta v množici brezdušnih ljudi. Hladne roke že segajo po oblačilu, tipajo za žepi in skritimi prostori na plašču. Med tipanjem za ostanki denarja ne prepoznajo prestiža, po katerem tako zelo hlepijo. Kašmir je tam, sploh se ne skriva niti pred pohlepnežem. Vendar ta le išče bogat mošnjiček, poln denarja. A ga ne najde. Poln razočaranja bi najraje zabrisal plašč na tla, a v tistem trenutku se spogleda s popotnikom, ki še vedno nepremično zre v pohlepneževe geste. Možak seže z eno roko čez svoje mastne lase, z drugo pa z narejeno previdnostjo odloži oblačilo na parkirana kolesa. V naslednjem trenutku izumetničen gospod izgine v množici.
Popotnik še nekaj trenutkov počaka, saj ne more verjeti, da je plašč še vedno na dosegu roke. Ozira se naokoli, če bi morda od kje daleč zagledal lastnika, kako išče svojo izgubljeno reč. Vse naokoli drvi mimo, le nekdo ostaja nepremičen. Premražen mladenič ob svojem napisu tako narahlo drhti od žalosti in mraza, da se na daleč teh premikov ne vidi. A popotnik čuti.
Odide proti plašču, pogleda velikost, si sam pri sebi pokima ter se odpravi.
Brezdomec komaj dvigne glavo in ob pogledu na popotnika misli, da sanja.
Izgubljeno toplo oblačilo čez nekaj trenutkov objema in greje premraženo telo. Morda je krojač pri krojenju imel v mislih prav točno določeno osebo, saj se plašč kot ulit prilega mlademu brezdomcu in mu obljublja toplejšo prihodnost.