Smerokaz na Kitajskem
china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, sejem, Uncategorized

Novice s Kitajske: obisk Wuhana, nagrada mestu Šanghaj, novi trendi in kitajski prazniki

Prvi tuji turisti v Wuhanu

Dobrodošlica za ekipo tujih turistov vWuhanu, vir: DT
Dobrodošlica za ekipo tujih turistov v Wuhanu, vir: DT

V preteklem tednu so mesto Wuhan obiskali prvi tuji turisti. Obisk in oglede so organizirali pri wuhanski kulturno-turistični mestni organizaciji, povabili pa so tujce, ki že bivajo na Kitajskem. Ob prihodu na wuhansko letališče so obiskovalcem najprej pogledali izponjenje obrazce, po letališču pa so razporejena razkužila in navodila glede nošenja maske. Vsi obiskovalci so morali imeti pripravljeno tudi zdravstvene kode, preko katere so shranjeni podatki o zdravstvenem stanju posameznikov.
Tujci so si mesto ogledali v 48-ih urah. Poleg klasičnih turističnih znamenitosti so jim lokalni organizatorji pokazali tudi začasno bolnišnico, ki je bila zgrajena v času izbruha epidemije. Bolnišnica je sedaj zaprta, a jo bodo zaenkrat ohranili v primeru ponovnega izbruha.

Potovanja po Kitajski so letošnjega decembra dosegla skorajda enako frekvenco kot septembral 2019, torej nekaj mesecev pred pandemijo. Po Kitajski zaenkrat lahko potujejo zgolj domači prebivalci in tisti tujci, ki na Kitajskem živijo že dlje časa in imajo tam delo ali družino.

Obrazec za potovanje po Kitajski, vir: DT
Obrazec za potovanje po Kitajski, vir: DT
Začasna bolnišnica v Wuhanu po pandemiji, vir: DT
Začasna bolnišnica v Wuhanu po pandemiji, vir: DT

Mesto Šanghaj je dobilo prestižno nagrado- Smart City 2020


Leta 2017 sem nekaj mesecev živela in delala v mestu Šanghaj in ves čas sem se spraševala ali sem sploh še na Kitajskem, v svetovni metropoli ali pa v nekem daljnem letu v prihodnosti. Šele čez čas sem ugotovila, da Šanghaj enostavno tako mesto je- skupek vsega. Do neke mere še vedno ohranja kitajski pridih (mimogrede, Šanghaj je po mojem mnenju odlično izhodišče za vse, ki na Kitajsko potujejo prvič, saj jim nudi določeno ‘udobje’ zahodnega sveta in nekaj malenkosti ‘klasične’ Kitajske), hkrati pa je prežet z modernostjo, inovativostjo, hitrostjo in sodobnostjo. Ulični čevljarji, ključavničarji, prodajalci ‘street food-a’, taksisti, brezdomci, fitnesi, restavracije- vsi so že pred tremi leti (in še prej) sprejemali plačila preko QR kod, preko mega aplikacije WeChat ali Alipay.

Center Šanhaja je leta 2020 v celoti pokrit 5G omrežjem, po ostalem mestu pa je pokritost 99%. Nagrada je plod do podtankosti izpolnjenega 4-letnega plana, ki je trajal od leta 2016 do 2020 in vključuje tudi spletni dostop in urejanje birokratskih in uradnih postopkov ter celostne integracije oziroma povezave med različnimi industrijami in informacijsko tehnologijo.

Seznam datumov kitajskih praznikov za leto 2021

Pri sodelovanju in prijateljevanju s Kitajsko imamo na zahodu včasih težave, ko nismo prepričani, kdaj imajo na Kitajskem najpomembnejše praznike. Nekateri datumi se namreč vsako leto spreminjajo, ker se ravnajo po lunarnem koledarju, nekateri datumi (na primer prvi maj) pa so vezani na gregorijanski/zahodni koledar. Na spodnji sliki je seznam kitajskih praznikov, ki jih morate upoštevati pri svojem poslovnem ali zasebnem sodelovanju s Kitajsko. V izogib nesporazumom priporočam, da podoben seznam naredite tudi sami, z označenimi dela prostimi dnevi, ki se jih držite v svojem podjetju ali v zasebnem življenju. Temu primerno je potrebno tudi prilagoditi plan dela.

Seznam kitajskih praznikov za leto 2021
Seznam kitajskih praznikov za leto 2021, vir: DT

 

Kitajska, Korea, Organizacija, Potovanje, Travel

Maske- a ne pustne

V času pustovanja je v Sloveniji zmanjkalo mask. Pa ne pustnih, ampak kirurških oziroma zaščitnih, ki ljudi obranijo pred virusi.

Odkar porast in smrtne žrtve corona virusa štejejo v severni Italiji, so Slovenci z nakupovanjem in iskanjem zaščitnih mask pozabili, da se nekaj med njimi širi še hitreje kot virus. Strah.

A po mojem opažanju in spremljanju medijev in javnega mnenja, ne strah pred corono, temveč strah pred- maskam.

Predstavniki slovenskih zdravstvenih inštitucij ljudi pomirjajo, da mask ne potrebujejo, a strah narašča. Strah pred tem, da bi si jih morali tudi v Sloveniji natakniti.

Slovenci smo poseben narod. Na eni strani tako prestrašeni, na drugi pa prepričani, da uživamo status boga. Nas se ne more ničesar dotakniti. Umirajo starejši, bolni. Tisti tam, tisti daleč. Kitajci so zaprli svoje meje in omejili gibanje. Slovenci pa tako radi potujemo. Nas ni strah virusa, nas je strah tega, da bomo morali odpovedati svoje počitnice.  Da ne bomo mogli vsak dan v trgovino, pa na kavo in po nove obleke.

Nihče se ne misli odpovedati vsem tem ‘malim’ luksuznim stvarem. Če si bomo na obraz nataknili masko, pa bomo svojim sosedom, prijateljem in vsem neznancem sporočali, da smo podlegli ‘medijski kampaniji’ in da nas je strah. Z masko priznavamo, da smo ranljivi.

V čem je razlika med reakcijami in ukrepi na Kitajskem, v Koreji in v Italiji v primerjavi s Slovenijo? V preventivi in kolektivni zavesti. Pri nas v splošnem nihče ne dela na preventivi, kolektivna zavest pa je že zdavnaj izumrla. Mi smo individualni in ne želimo, da nam država ukaže, da ostanemo doma. Na Kitajskem so z zaprtjem mest, šol, pisarn, trgovin zmanjšali širjenje virusa. Težko verjamem, da se bodo za tako drastične ukrepe odločili v Sloveniji, ker potem ne bomo mogli več uživati svojega statusa boga. Maske naj še vedno nosijo ‘oni’, ki imajo že tako in tako umazan zrak.

Slovenci smo se glede corona virusa razdelili na tri osnovne tipe- nevtralne, prestrašene in brezbrižne. Nam po potovanju v kritična območja in vrnitvi domov ni treba v (samo)izolacijo, ker nam država ni tako naročila. Dovolj je, da si temeljito umijem roke in kašljam v svoj rokav. Do kdaj?

Si lahko predstavljate, koliko Kitajcev je imelo tik pred izbruhom planirana in plačana potovanja v tujino? Ogromno. Zares ogromno. Izbruh corona virusa je prišel ravno v času največjih migracij kitajskega naroda, v času praznovanja lunarnega novega leta. Pa so se jim odpovedali, zaradi zdravja. Tudi zaradi vašega. Zato, da se bi se širjenje virusa čimprej zajezilo. In tudi zato, da virusa ne bi razširili k nam.

Nošenje mask je v Južni Koreji in na Kitajskem nekaj običajnega. Razlogi so lahko zdravstveni (zaradi vaše ali bolezni drugega) ali pa zaradi onesnaženega zraka, smoga.

Poglejte svoj telefon, računalnik, obleke- kje so narejeni? Morda na Kitajskem, v Južni Koreji? Tovarne, proizvodnja, podplačana delovna mesta- proizvodnja v ‘oddaljenih’ azijskih deželah onesnažuje njihov zrak in načenja splošno zdravje- tudi zato, da so povprečnemu Slovencu dosegljive ‘luksuzne’ dobrine (telefon, modni dodatki, obleke, tehnika…).  In zaradi onesnaženega zraka morajo ‘oni’ nositi maske.

Ali razumete, kam merim? Se čutimo vsaj malo krive, da so v Aziji zaščitne maske del vsakdana? Verjetno še vedno ne. Dokler nam ne bo treba natakniti mask. A potem bodo krivi spet tisti ‘oni’, ki so tam daleč in naj ne hodijo k nam.

V splošnem prevladujeta dva razloga za nošenje mask:

Zaščita sebe: v primeru onesnaženega zraka ali bolezni ostalih ljudi, ki so okoli vas. Velika verjetnost je, da bo Slovenec, ki si bo nadel masko zaradi tega razloga zasmehovan, ker se bo ostalim zdel pomehkužen in prestrašen.

Zaščita drugih: Slovenci ob omembi mask ne pomislijo,da bi zaradi svojega ‘pokašljevanja’ nataknili maske in s tem zaščitili ostale okrog sebe.

Torej, kdaj bomo Slovenci zares občutili corona virus? Ko nam ne bodo več dostopne dobrine in ko bomo morali za izdelke plačevati občutno več, kot sedaj, ali pa takrat, ko določeni izdelki in dobrine ne bodo več dostopni- takrat torej, ko se bodo posledice corona virusa poznale v naši denarnici in v našem vsakdanjiku. Ali pa morda takrat, ko bo dejansko nekdo umrl zaradi corona virusa. Takrat bomo  lahko ‘zdravili’ posledice, za preventivo pa je že sedaj (pre)pozno.

Namreč, ne zavedamo se še, da corona virus ne vpliva samo na fizično zdravje, ampak tudi na gospodarstvo in splošno psihično počutje ter da bo imel dolgoročne posledice, ki se bodo pokazale tudi precej kasneje.