Korea, Koreja, Organizacija, Potovanje, sejem, Travel, Uncategorized

Kakao Friends- predstavitev

Kakao Friends- ‘prijatelji’, ki jih verjetno poznate vsi tisti, ki uporabljate Kakao Talk. 🙂 Kaj pa je Kakao Talk? 😉

Kakao Talk je aplikacija za komunikacijo, klice in videoklice, ki jo uporabljajo v Južni Koreji- torej, če imate prijatelje iz Južne Koreje, potem se skoraj zagotovo pogovarjate z njimi preko Kakao Talka. Tam pa si pošiljate različne emoji-je in med njimi so prav gotovo liki, ki jih predstavljajo Kakao Friends. Osem individualnih likov, vsak izmed njih pa ima prav svojevrstno osebnost in jih tako lahko izbirate na podlagi vaših občutij.

Ryan– lev brez grive, vodilni in najbolj priljubljen lik med Kakao Friends.

Ryan
Ryan

Apeach– genetsko modificirana ljubka breskev, ki je zapustila sadovnjak in se odpravila novim dogodivščinam naproti.

Apeach
Apeach

Muzi– korejska rumena redkev, preoblečena v zajca. 😀 Je očarljiv, prikupen in razigran.

Muzi
Muzi

Con– mali mini krokodil, najbolj skrivnosten od vseh likov, ki skoraj vedno tiči skupaj z Muzijem.

Con
Con

Neo– je mačka z lasuljo in nakitom, prava modna navdušenka. Poleg modnih smernic pa največ pozornosti namenja tudi svojemu fantu Frodu. 😉

Neo
Neo

Frodo– pravi mestni fant oziroma pes, ki prihaja iz ambiciozne in bogate družine. Skupaj z Neo sta edini par med Kakao Friends.

Frodo
Frodo

Tube– prestrašen in čustven raček, ki nosi večje plavutke, da zakrije svoje majhne noge, zaradi katerih mu je nerodno in jih skriva. Ko je razburjen ali jezen, se njegova bela barva zaradi besa spremeni v zeleno.

Tube
Tube

Jay-G– krt, ki je prilezel na plano zato, da je sledil svojim sanjam in postal pravi tajni agent. Njegova modna oprava, lasulja in suknjič skrivajo njegovo pravo, občutljivo osebnost.

Jay G
Jay G

A Kakao Friends ne tičijo le v aplikaciji Kakao Talk na telefonu, ampak jih lahko najdete tako rekoč povsod- na svinčnikih, zvezkih, oblačilih, dodatkih za dom (blazine, pliškoti,…), obeskih za ključe, dežnikih, kozmetičnih izdelkih ter celo na tortah in sladicah.

Jaz sem se prvič z njimi srečala, ko sem v takratni pisarni pri korejskih sodelavcih na pisalni mizi našla dišave za avto, na katerih je bila Apeach in kljub temu, da se je nežna dišava po večih letih že razdišala, jo imam še vedno obešeno v avtu kot okrasek. To je bila tudi edina dišava za avto, po kateri mi po nekaj metrih vožnje ni bilo slabo. 🙂

V Sloveniji in daljnji bližini zaenkrat še nimamo fizične trgovine, lahko pa nakup opravite kar na spletu v uradni trgovini Kakao Friends Official Store. 

Pa še to- do pred kratkim sem mislila, da je Ryan medved, pa sem v času priprave tegale članka ugotovila, da gre za leva, ki je brez grive. Kaj pa ti, si to vedel/a? Imaš katerega izmed likov doma?

 

P.s. Zapis je nastal v sodelovanju s Kakao Friends Official store. 🙂
Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Kaj gledajo in poslušajo korejski otroci?

Televizijo redkokdaj gledam. Pred dvema dnevoma sem prvič po več mesecih gledala nizozemski film, sicer pa je ekran pri meni doma ponavadi ugasnjen. A če bodo tudi na slovenskih TV kanalih začeli predvajati eno izmed hčerkinih najljubših risank, se bo to verjetno spremenilo.

Iz Koreje trenutno prihajata dva velika hita, nad katerimi se navdušujejo tudi evropski otroci- vsaj nad pesmijo Baby shark, vendar jih s hčerko gledava na youtube-u.

Sama sem Baby shark prvič slišala pred približno enim letom, ko smo se v Koreji (pre)dolgo vozili s kombijem po različnih krajih države. Hčerka, ki je bila takrat stara dobrih osem mesecev, ni marala vožnje in sedenja v avtosedežu. Ena od korejskih prijateljic, ki se je takrat vozila zraven, je zatrdila, da pozna odlično metodo, kako ustavit hčerkin jok in neudobje med vožnjo.

V roke je vzela svoj telefon, jaz pa sem že rahlo zavila z očmi. Nisem se želela posluževati tehnik zasužnjevanja s telefonom, saj se mi je hčerka zdela še povsem premajhna za strmenje v ekran.

Morda je prijateljica začutila moje misli, saj telefona ni pomolila hčerki pred nos, pač pa ji je samo predvajala pesmico… ”Baby shark doo doo doo…” In začela zraven hecno plesat.

Hčerka je nehala jokat in se začela smejat.

Nekaj mesecev smo si tako neudobje daljših voženj res krajšali s to pesmijo, dokler ni začela nejevolja zaradi milijonkrat slišane melodije, naraščati pri meni.

Sploh se ne spomnim, kdaj in kako sva s hčerko prvič zaslišali uvodno špico iz risanke Pororo, a mislim, da je bilo tudi kakšno leto nazaj.

Pororo je korejska risanka za otroke, v kateri lahko uživajo tudi odrasli. Glavni lik je mali pingvin, ki rad poje in pleše, je simpatičen, poučen, poslušljiv in gledljiv. Ne jaz ne hčerka se ga še nisva naveličali, pač pa skupaj gledava krajše verzije različnih epizod in poslušava njegove pesmice. Na voljo so angleške in korejske verzije risank.

Pororo živi v zasneženem Porong porong gozdu in se rad druži s svojimi prijatelji- majhnim krokodilom, polarnim medvedom, lisico itd. Vsak dan jih čaka nova pustolovščina, hkrati pa počnejo stvari, ki jih morajo početi tudi ljudje- in otroci tako v likih vidijo nekakšne idole.

Baby shark in Pororo sta produkt korejske produkcije, le da opažam, da je prvi med otroci veliko bolj razširjen tudi v Evropi.

Torej, če je vam in/ali vašim otrokom dolgčas…. Lahko pogledate kakšno epizodo Pororo-ta 🙂 in mi sporočite svoje mnenje. 🙂

Baby Shark

Kitajska, Organizacija, Potovanje, sejem

Do kdaj in kako potem naprej?

V zadnjih nekaj tednih poleg številk potiho spremljam tudi spreminjanje slovenskega oziroma evropskega javnega mnenja glede uporabe zaščitnih mask. Spremljam, kako počasi ugaša oglašanje raznih državnih predstavnikov, ki so poudarjali, da so zaščitne maske nepotrebne pri zdravih ljudeh. Spremljam, kako tisti, ki so po družbenih omrežjih že od začetka prodajali maske, niso več zasmehovani in oblateni z vojnimi zaslužkarji, pač pa pod komentarji dobivajo vedno več povpraševanj in naročil.

Glede številk in primerjav s Kitajsko se name vsakodnevno obračajo ljudje, ki me sprašujejo o resničnosti številk, ki jih Kitajska predstavlja svetu v povezavi z boleznijo covid-19.

Slovenci zelo neradi priznamo, da nečesa ne vemo. A mene tu ni prav nič sram- niti kot sinologinja in poznavalka Kitajske ne vem, ali so številke obolelih in umrlih na Kitajskem pravilne. Vem pa eno- Kitajska je z zelo radikalnimi ukrepi (zaprtje mest, javnega prevoza, služb, proizvodnje, javnih ustanov, izobraževalnih ustanov…) ukrepala hitreje in naenkrat na območju celotne države. Kar vem, je to, da je Evropa čakala predolgo. Kitajska je ob izbruhu bolezni skorajda hkrati oziroma le v zamiku nekaj dni zaprla in izolirala skorajda vsa svoja večmilijonska mesta. Evropske države pa so čakale. Priznam, zadnje čase zares neprijetno pokašljujem in boli me glava, ko gledam, kako počasi in neenotno še vedno reagirajo vse ostale države in njihovi prebivalci v boju proti zajezitvi te nove bolezni.

Kljub dostopnosti informacij, ki so (bile) na voljo naravnost s Kitajske, se Evropa obnaša, kot da z ukrepi lahko čaka in da mora vse nevarnosti in neprijetnosti za vsak slučaj izkusiti še sama. Zelo si želim, da bi se nezaupanje v Kitajsko že enkrat nehalo- vsaj v takih primerih.

Poleg vprašanja o številkah, me ljudje veliko sprašujejo tudi o tem, do kdaj bo vse skupaj trajalo.

Tudi tega ne vem, lahko pa podam le primer s Kitajske. Kitajska je Wuhan izolirala 23.1.2020. Ljudje so se res strogo držali ukrepov, ostajali so doma- že od prvega dne, ne šele po treh tednih. Datum, ki so si ga v Wuhanu zadali za ‘odprtje’ mesta in sprostitev povezav z ostalo državo, je 8.4. 2020. Osmi april. Torej so v Wuhanu stroga karantena, izolacija mest ter prebivalstva in ostali radikalni ukrepi trajali oziroma še trajajo že dobre tri mesece.

Naj samo še spomnim, provinca Hubei, v kateri se nahaja Wuhan, ima le približno 2 milijona manj prebivalcev, kot jih ima celotna Italija, kjer število okuženih ter smrtnih žrtev še vedno narašča. Število smrtnih žrtev v Španiji pa je že sedaj preseglo število smrtnih žrtev na Kitajskem.

Glede na to, da v Evropi mesta in marsikatere države še niso uvedle tako strogih ukrepov kot Kitajska na začetku izbruha, si lahko mislim, da bo pri nas vse skupaj trajalo precej dlje od treh mesecov.

Kaj se bo dogajalo, ko se bodo razmere izboljšale in bo število obolelih za covid 19 začelo upadati tudi zunaj Kitajske?

Merjenje telesne temperature ob vstopu v restavracije, trgovine, bare, frizerske in kozmetične salone v Aziji obiskovalcem izmerijo telesno temperaturo. Marsikje na Kitajskem morajo stranke ob vstopu v zaprt prostor pustiti tudi kontaktne podatke, na primer telefonsko številko ali email.

Nova pravila za potovanja: Hong Kong in Macao zaenkrat ne dovolita vstopa tujcem in nerezidentom na svoja območja. Kitajska je sicer v začetku meseca marca že začela odpirati svoja vrata in predvsem tujci, ki so zaposleni na Kitajskem, so se začeli vračati- a s tem so bolezen covid-19 prinesli nazaj. Predvidevam, da bo pred vstopom v marsikatero državo po svetu ob sprostitvi prepovedi potovanj potrebno izpolnjevati poročila in obrazce, v katerih bomo morali sporočiti, v katerih državah smo se gibali pred tem. Nič ne bi imela proti, ko bi ves svet za eno leto zaukazal, da morajo prebivalci potovati le znotraj svojih držav, vendar vem, da je to povsem utopično. Navsezadnje si niti sama sebe ne znam predstavljati, da bi se celo leto zadrževala le v Sloveniji.

Priprava hrane doma: upam, da vsi tisti, ki sedaj pečejo kruh doma in sledijo čudovitim kuharskim receptom, ne bodo prehitro pozabili pridobljenega znanja, ko se razmere umirijo.

Spletno in mobilno nakupovanje: na Kitajskem, v Južni Koreji in na sploh v Aziji je spletno nakupovanje del vsakdana. Preko telefonske aplikacije si lahko na primer naročiš kavo v pisarno. Stroški dostave so izjemno nizki. Prav pred kratkim sem se v Sloveniji spletnega naročila poslužila tudi sama- poštni stroški pa skoraj 4 evre za izdelek, ki je stal nekaj manj kot 30 evrov. Upam, da se bodo tudi pri nas stroški dostave počasi znižali.

Uporaba zaščitnih mask v vsakodnevnem življenju: marsikateri ‘neazijski’ prebivalci  se še vedno posmehujejo ljudem, ki si v sedanjih, kriznih razmerah, nadanejo masko pred obiskom trgovine ali lekarne. A glede na to, da se javno mnenje počasi spreminja in so maske nekako na poti tudi v Slovenijo, predvidevam, da ne bo več tako neobičajno, ko bodo ljudje na ulicah predvsem v prehodnih sezonah nadeli zaščitne maske. Morda pa bodo nekega dne postale tudi modni trend, kot so to že na primer v Južni Koreji.

Strah, sovražnost pred tujci: vse bolj pogosto dobivam sporočila in informacije o tem, da na Kitajskem določene restavracije in trgovine ne dovolijo vstopa tujcem, ne glede, da nekateri tam živijo že več deset let in so se držali vseh varnostnih ukrepov med epidemijo. Prav tako se sovražnost pred azijskimi prebivalci širi po Evropi.

Varnostna razdalja: zdi se mi, da imamo v Sloveniji precej radi svoj osebni prostor in predvidevam, da se bo razdalja med nami še nekoliko povečala, ko bo epidemija mimo.

Hvaležnost in humanost: upam, da se bomo v tem času naučili, da se svet lahko ustavi. In da bomo bolj uživali v drobnih trenutkih ter bili bolj hvaležni za tople medčloveške odnose.

Kitajska, Korea, Organizacija, Potovanje, Travel

Maske- a ne pustne

V času pustovanja je v Sloveniji zmanjkalo mask. Pa ne pustnih, ampak kirurških oziroma zaščitnih, ki ljudi obranijo pred virusi.

Odkar porast in smrtne žrtve corona virusa štejejo v severni Italiji, so Slovenci z nakupovanjem in iskanjem zaščitnih mask pozabili, da se nekaj med njimi širi še hitreje kot virus. Strah.

A po mojem opažanju in spremljanju medijev in javnega mnenja, ne strah pred corono, temveč strah pred- maskam.

Predstavniki slovenskih zdravstvenih inštitucij ljudi pomirjajo, da mask ne potrebujejo, a strah narašča. Strah pred tem, da bi si jih morali tudi v Sloveniji natakniti.

Slovenci smo poseben narod. Na eni strani tako prestrašeni, na drugi pa prepričani, da uživamo status boga. Nas se ne more ničesar dotakniti. Umirajo starejši, bolni. Tisti tam, tisti daleč. Kitajci so zaprli svoje meje in omejili gibanje. Slovenci pa tako radi potujemo. Nas ni strah virusa, nas je strah tega, da bomo morali odpovedati svoje počitnice.  Da ne bomo mogli vsak dan v trgovino, pa na kavo in po nove obleke.

Nihče se ne misli odpovedati vsem tem ‘malim’ luksuznim stvarem. Če si bomo na obraz nataknili masko, pa bomo svojim sosedom, prijateljem in vsem neznancem sporočali, da smo podlegli ‘medijski kampaniji’ in da nas je strah. Z masko priznavamo, da smo ranljivi.

V čem je razlika med reakcijami in ukrepi na Kitajskem, v Koreji in v Italiji v primerjavi s Slovenijo? V preventivi in kolektivni zavesti. Pri nas v splošnem nihče ne dela na preventivi, kolektivna zavest pa je že zdavnaj izumrla. Mi smo individualni in ne želimo, da nam država ukaže, da ostanemo doma. Na Kitajskem so z zaprtjem mest, šol, pisarn, trgovin zmanjšali širjenje virusa. Težko verjamem, da se bodo za tako drastične ukrepe odločili v Sloveniji, ker potem ne bomo mogli več uživati svojega statusa boga. Maske naj še vedno nosijo ‘oni’, ki imajo že tako in tako umazan zrak.

Slovenci smo se glede corona virusa razdelili na tri osnovne tipe- nevtralne, prestrašene in brezbrižne. Nam po potovanju v kritična območja in vrnitvi domov ni treba v (samo)izolacijo, ker nam država ni tako naročila. Dovolj je, da si temeljito umijem roke in kašljam v svoj rokav. Do kdaj?

Si lahko predstavljate, koliko Kitajcev je imelo tik pred izbruhom planirana in plačana potovanja v tujino? Ogromno. Zares ogromno. Izbruh corona virusa je prišel ravno v času največjih migracij kitajskega naroda, v času praznovanja lunarnega novega leta. Pa so se jim odpovedali, zaradi zdravja. Tudi zaradi vašega. Zato, da se bi se širjenje virusa čimprej zajezilo. In tudi zato, da virusa ne bi razširili k nam.

Nošenje mask je v Južni Koreji in na Kitajskem nekaj običajnega. Razlogi so lahko zdravstveni (zaradi vaše ali bolezni drugega) ali pa zaradi onesnaženega zraka, smoga.

Poglejte svoj telefon, računalnik, obleke- kje so narejeni? Morda na Kitajskem, v Južni Koreji? Tovarne, proizvodnja, podplačana delovna mesta- proizvodnja v ‘oddaljenih’ azijskih deželah onesnažuje njihov zrak in načenja splošno zdravje- tudi zato, da so povprečnemu Slovencu dosegljive ‘luksuzne’ dobrine (telefon, modni dodatki, obleke, tehnika…).  In zaradi onesnaženega zraka morajo ‘oni’ nositi maske.

Ali razumete, kam merim? Se čutimo vsaj malo krive, da so v Aziji zaščitne maske del vsakdana? Verjetno še vedno ne. Dokler nam ne bo treba natakniti mask. A potem bodo krivi spet tisti ‘oni’, ki so tam daleč in naj ne hodijo k nam.

V splošnem prevladujeta dva razloga za nošenje mask:

Zaščita sebe: v primeru onesnaženega zraka ali bolezni ostalih ljudi, ki so okoli vas. Velika verjetnost je, da bo Slovenec, ki si bo nadel masko zaradi tega razloga zasmehovan, ker se bo ostalim zdel pomehkužen in prestrašen.

Zaščita drugih: Slovenci ob omembi mask ne pomislijo,da bi zaradi svojega ‘pokašljevanja’ nataknili maske in s tem zaščitili ostale okrog sebe.

Torej, kdaj bomo Slovenci zares občutili corona virus? Ko nam ne bodo več dostopne dobrine in ko bomo morali za izdelke plačevati občutno več, kot sedaj, ali pa takrat, ko določeni izdelki in dobrine ne bodo več dostopni- takrat torej, ko se bodo posledice corona virusa poznale v naši denarnici in v našem vsakdanjiku. Ali pa morda takrat, ko bo dejansko nekdo umrl zaradi corona virusa. Takrat bomo  lahko ‘zdravili’ posledice, za preventivo pa je že sedaj (pre)pozno.

Namreč, ne zavedamo se še, da corona virus ne vpliva samo na fizično zdravje, ampak tudi na gospodarstvo in splošno psihično počutje ter da bo imel dolgoročne posledice, ki se bodo pokazale tudi precej kasneje.

 

Korea, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Uvozni davki in dajatve za rojstnodnevne in praznične pošiljke

Spomnim se, ko sem v najstniških časih imela dopisovalke in dopisovalce s celega sveta in vsakič sem se razveselila, ko sem dobila pošto. Dandanes pa me ob novici, da je nekdo poslal nekaj zame, zaboli glava.

Nisem si mislila, da bom kdaj morala plačati dajatev zato, ker mi je nekdo poslal darilo za rojstni dan. Glede na to, da sem sedaj sestavni člen mlade družine in imam tasta in taščo v Južni Koreji, vsake toliko časa dobimo v Slovenijo različne poštne pošiljke.

Da ne bo pomote- znam vnaprej brati splošne informacije, ki jih je FURS objavil na svoji spletni strani, a vendar nikoli ne vem, kaj bo to pomenilo v praksi. Naivno sem tudi mislila, da so dajatve in davki namenjeni in upravičeni za pošiljke, ki bi jih na primer naročila in kupila preko spletnih trgovin iz držav tretjega sveta.

Že tu se bom spotaknila z manjšim zaznamkom- Južna Koreja- država tretjega sveta? Huh, mi gredo kar lasje pokonci…

Že pred časom se je namreč na carinski pošti zataknilo z eno od pošiljk, ki so mi jo poslali iz Južne Koreje in je vsebovala stvari, ki sem jih kupila in plačala v Koreji. Predmeti so bili sestavljeni iz manjše količine (šest produktov) kozmetičnih izdelkov, ki sem jih namenila za svojo osebno rabo in za to, da bi morda kakšnega izmed njih podarila prijateljicam.

Na carini so pošiljko zadržali in zahtevali, da pokažem račun za omenjene izdelke. Seveda je trajalo nekaj dni, da sem se uskladila s taščo in mi je poslala vse, kar so zahtevali cariniki. Z dostavljenim vseeno niso bili zadovoljni in z VELIKIMI TISKANIMI črkami napisali, da cena na računu ni realna cena.

Praskala sem se po glavi in se spraševala, zakaj ne verjamejo računu, ki sem ga dostavila za omenjene izdelke in kaj je za njih realna cena. Po več kot enotedenski izmenjavi sporočil in zahtevanih podatkov, ki sem jih morala dostaviti o izdelkih, so mi obračunali visoke stroške skladiščenja, uvoznih dajatev in davkov pa ne.

Pred kratkim pa je možev prijatelj poslal pošiljko, ki jo je namenil kot darilo za moj rojstni dan. V pošiljki je bilo šest knjig in pošiljatelj, iz Južne Koreje seveda, je označil, da imajo vrednost devetdeset dolarjev.

Ne mož ne jaz nisva bila seznanjena vnaprej, da je prijatelj to poslal na naš slovenski naslov in presenečena sem bila, ko sem dobila iz carinske pošte obvestilo, da naju čaka pošiljka, ki je predmet carinskih oziroma uvoznih postopkov. Tudi tokrat so zahtevali račune in dokaze o pravi ceni darila, a so bili bolj razumevajoči kot prejšnjič. Razumeli so sicer, da je pošiljka darilo in računov nimam, a so me seznanili z novim dejstvom, da se pošiljkam, ki so namenjene za darilo in imajo vrednost več kot 45 evrov, obračunajo dajatve. Zdelo se mi je, kot da se nekdo dela norca iz mene in si vsakič izmislijo novo pravilo in člen, da lahko nekaj zaračunajo.
Z zaposlenim iz carinske pošte sem si izmenjala nekaj emailov in pisno sem morala potrditi, da bom plačala dajatve in tako sem slovenski državi za prejem svojega rojstnodnevnega darila plačala nekaj več kot dvajset evrov dajatev.

Imela sem še nekaj vprašanj in komentarjev za uslužbenca carinske pošte, a me je le ta napotil, da naj se po konkretne odgovore obrnem na FURS.

Iz tam so mi sicer v zelo kratkem času odgovorili z nekaj copy/paste členi in linki:

Posredujemo Vam povezavo v kateri boste našli odgovore oziroma pojasnila v zvezi z pošiljanjem daril.

https://www.fu.gov.si/carina/podrocja/postni_promet/

Dodatno pa pojasnjujemo:

Glede oprostitev carinskih dajatev govori UREDBA SVETA (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL EU L 324 z dne 10.12.2009) in sicer v členih  od 25 -27 . Če izpolnjujete ta pogoj ste oproščeni tudi uvoznega DDV na podlagi 7. točke prvega odstavka 51. člena Zakona o davku na dodano vrednost.

V primeru, da pošiljka presega 45,00 EUR ste v skladu z zgoraj navedeno uredbo oproščeni carinskih dajatev do 150,00 EUR (23. člen uredbe). Plačati pa morate uvozni DDV.  

Upam, da smo Vam odgovorili na vprašanje.

Kmalu zatem sem dobila še dodatno pojasnilo:

Pozdravljeni.

Pri pojasnilu glede oprostitve pogoj za oprostitev uvoznega DDV sem vas v skladu z spodaj označenim členom ZDDV pozabil opozoriti, da je pogoj oprostitve uvoznega DDV če pošiljka ne presega 22,00 EUR, se pravi če izpolnjujete pogoj za oprostitev carinskih dajatev se DDV obračuna, če pošiljka presega vrednost 22,00 EUR.

Hvala za razumevanje.

Sedaj pa naprošam vse bralce, če mi lahko kdo razloži vse skupaj v praksi. Sem po tem povprašala tudi FURS, pa še čakam odgovor.

Naj rečem svojim korejskim prijateljem, naj nam ne pošiljajo daril, ki so vredni več kot 22 eur? Ali 45 eur? V katerem primeru mi bodo obračunali uvozni DDV in dajatve? Ali kdo to razume? Kako naj vem, koliko bom plačala, če me bo nekdo naslednjič želel obdarovati iz Koreje? Ali mi kdo lahko tudi pojasni, kam gredo dajatve in uvozni ddv? Kje bo vidnih mojih dvajset evrov?

Novoletni prazniki bodo kmalu tu, mene pa že zdaj boli glava od računanja in razmišljanja, ali naj sploh sprejmem darila ali naj jih raje zavrnem?

O tem, da obravnavajo slovenske inštitucije in uradni organi Južno Korejo kot državo tretjega sveta pa raje kdaj drugič.

Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Podobnosti med Korejci in Slovenci

Morda se vam zdi nenavadno, vendar imamo Slovenci s Korejci kar precej skupnih točk. Prav gotovo jih je še več, meni pa najprej na pamet pridejo naslednje:

  • Nacionalna jed; zelje; Korejci imajo (skorajda) pri vsaki jedi na mizi kimči- fermetirano in pekoče zelje. Slovenci pa smo ponosni, kadar lahko postrežemo z domačim kislim zeljem.
    Kimči na levi
    Kimči na levi

    Zelje s koruzo- slika je iz Koreje
    Zelje s koruzo- slika je iz Koreje
  • Ljubitelji hribov; Koreja je precej hribovita in gričevnata dežela in Korejci, tako kot Slovenci, zelo radi ob koncu tedna skočijo na kakšen hrib.
    Hribovje v neposredni bližini Seoula
    Hribovje v neposredni bližini Seoula

    Kako se obnašati v hribih
    Kako se obnašati v hribih
  • Objestni in vinjeni vozniki; obe državi bi po mojem mnenju morali bolj drastično in striktno ukrepati pri osebah, ki se podajo na cesto popolnoma nepotrpežljivo in/ali pod vplivom alkohola.

    Policija v predelu Gangam
    Policija v predelu Gangam
  • Vikanje; korejščina ima vikalno obliko še bolj razdelano kot slovenščina in je odvisna od starosti ter spola.

    Učbeniki za učenje korejščine
    Knjige v korejščini
  • Sezuvanje čevljev ob obisku in vstopu v stanovanje; tako Slovenci kot Korejci svoje čevlje sezujemo pred vstopom v stanovanje. V Koreji pa ni nujno, da vam bo gostitelj ponudil copate, vendar ne skrbite- v noge vas ne bo zeblo, saj imajo v hišah in stanovanjih talno gretje.
Kitajska, Uncategorized

Kaj kupujejo Kitajci?

Po največjem kitajskem nakupovalnem prazniku sem zbrala nekaj najbolj zanimivih dejstev, ki jih je zaznamoval praznik samskih oziroma praznik dvojnih enajstic.

  • Pet najbolj prodajanih uvoženih izdelkov
    Na petem mestu med najbolj prodajanimi tujimi izdelki so bili obrazni serumi, na četrtem otroške plenice, na tretjem obrazne maske, na drugem mleko v prahu. Prvo mesto so zasedli izdelki, ki so povezani z zdravjem.
  • Najbolj unikaten (skoraj) kupec
    Na praznik samskih se je študent iz Pekinga najprej odpravil s prijatelji pit, ko pa se je vrnil domov, je v vinjenem stanju opravil še nekaj nenavadnih nakupov. Naslednje jutro je šel na Taobao preverit, kdaj lahko pričakuje svoje izdelke, a ga je v spletni košarici čakalo presenečenje. Poleg oblačil je namreč naročil še nekaj živali! Fant je sicer velik ljubitelj kosmatih in pernatih prijateljev in že skrbi za psa, kozo, ježa in mačko. Kljub temu pa je sam sebe presenetil, ko je ugotovil, da je po prepiti noči naročil še mini prašička, pava ter orjaškega močerada. Ko je ugotovil, da pri sebi nima prostora še za tri nove živalske prijatelje, je hitro prekinil naročila. Denar za pava in mini prašička je lahko dobil nazaj, nakupa orjaškega močerada pa ni mogel več reklamirati.
  • Najbolj seksističen slogan
    Privoščili so si ga pri spletnem velikanu JD-ju, ki se ves čas kosa z Alibabo. Tako zelo so si želeli privabiti več kupcev z boljšo ponudbo, da so se lotili svoje prodajne kampanije povsem brezobrazno. Kupce so želeli prepričati s posebnimi darilnimi paketi, na katere so nespametno napisali tole: ”Ali si brez šminke sploh kaj drugačna od moškega?” Okrog 1000 darilnih paketov so razposlali, 299000 pa so jih poslali na uničenje. Podjetje se je nato svojim kupcem že opravičilo.
  • Pet držav, ki so si razdelile več kot 40% delež nakupov
    Največ izdelkov je prodala Japonska, sledile so ZDA, nato Južna Koreja, Avstralija in Nemčija.
  • Najbolj nenavaden način varčevanja
    Neka mlada dama si je tri tedne pred 11.11. omislila precej delikaten način varčevanja. Želela si je nakupiti veliko stvari, zato se je odločila, da bo jedla samo instant rezance. Ukrep se ji ni splačal, saj je pristala v bolnišnici in je večino prihrankov tako zapravila za zdravljenje. Njena mama jo je okarala, hkrati pa ji je zabičala, da naj pije več vroče vode.  Mediji so poročali, da je bila obrazna maska edina stvar, ki jo je kupila na praznik samskih.
Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Čudenje v Južni Koreji

Predstavljam nekaj najbolj zanimivih izkušenj in ugotovitev, ki so name naredile največji vtis v času mojega potovanja po Južni Koreji.

Močna bralna kultura

Kljub hitremu tempu življenja izjemno veliko število Korejcev še vedno posega po tiskanih knjigah. V Seoulu lahko kadarkoli v času obratovanja metroja na številnih postajah podzemne vrnete knjige, ki ste si jih izposodili v knjižnicah. Obvezna destinacija v glavnem mestu za vse ljubitelje knjig je tako tudi knjižnica v predelu Gangam, v nakupovalnem centru Starfield COEX. Osupnilo vas bo ogromno število knjig, ki se razprostrejo v visokih nadstropjih okoli vas. Tudi knjigarne so vedno polno kupcev ter bralcev in udobni stoli marsikaterega obiskovalca premamijo, da knjigo prebere skorajda do konca.

Starfield knjižnica v nakupovalnem centru
Starfield knjižnica v nakupovalnem centru
Vračanje knjig na podzemni
Vračanje knjig na podzemni
Knjigarna
Knjigarna

Pošteno plačevanje ulične hrane in javnega prevoza

Na metrojih uporabljate kartico, ki jo napolnete z denarjem. Posebnost pa je ta, da naprave, kamor prislonite svojo kartico, nimajo vidnih vratc. Če bi nekdo šel skozi, ne da bi prislonil kartico, bi ga lahko ta skrita vratca blokirala. Vendar to očitno nikomur ne pade na pamet in se to ne zgodi. Podobno je tudi na ulici, kjer so nekateri prodajalci svoje stojnice postavili skupaj s cenikom in škatlico, kamor lahko mimoidoči kupci dajo denar za prigrizek v znesku, ki ga kupec določi sam. Prodajalca večino časa sploh ni tam ali pa vse skupaj opazuje le od daleč.

Rakunja kavarna:

Mačjih kavarn smo nekako že vajeni, v Koreji pa lahko ob kavi pobožate tudi nekatere druge živali, na primer rakuna. Rakuni, ki živijo v kavarni, so po večini zavrženi hišni ljubljenčki, ki so si jih ljudje omislili, nato pa ugotovili, da ne znajo in ne zmorejo ustrezno skrbeti zanje. Živali so zelo družabne in radovedne, kaj hitro pa lahko s svojimi radovednimi tačkami sežejo v vaše žepe in iščejo priboljške.
Če želite spoznati rakune, lahko obiščete:
서울시 마포구 홍익로 3 3층 / 3F, Hongil-ro, Mapo-gu, Seoul

Rakun
Rakun
Srečanje z rakunom
Srečanje z rakunom

Učinkovite upravne enote:

V Južni Koreji so uradi odprti do večernih ur (ponavadi od devetih do šestih), marsikateri dokument pa lahko s svojim prstnim odtisom lokalni prebivalci prevzamejo kar na posebnih avtomatih, ki obratujejo 24 ur na dan. Na teh avtomatih lahko prevzamete izpisek iz matične knjige, potrdilo o šolanju, potrdilo o davčnih obveznostih, potrdilo o zdravstvenem zavarovanju, letni izpisek dohodkov itd.

V uradih sedi več oseb, ki so nemudoma na voljo ob morebitnih vprašanjih.  Kadar pa se pojavi določena problematika, ki pokriva več področij, bo ena uradna oseba prevzela odgovornost in vas vodila čez vse postopke.

V praksi je srečanje z uradnikom iz upravne enote in prevzem vseh potrebnih dokumentov v Južni Koreji  trajalo slabih dvajset minut. Obnova, izdelava in prevzem mednarodnega vozniškega potrdila je v Koreji potekala na drugi enoti in je skupaj s čakanjem v vrsti trajalo 25 minut.

Upravna enota
Upravna enota
Avtomat na upravni enoti
Avtomat na upravni enoti

Prepoved kajenja tudi na zunanjih površinah

V okolici vladnih stavb, na različnih turističnih področjih in na nekaterih najbolj obiskanih krajih (na primer Gangam ali Insa-dong) velja stroga prepoved kajenja. Na to opozarjajo okrogli znaki, ki se nahajajo na tleh.

Prepoved kajenja na ulici
Prepoved kajenja na ulici

Popoldanski posladek- sladica v obliki dreka

Dolge vrste se vijejo za zelo zanimivo sladico. Testo je mešanica med palačinkami in vaflji, v sredini se skriva čokoladni namaz, zunanja oblika pa izgleda kot… izdelek, ki ga človek pridela po takem obroku.
Torej, če vas pot zanese v Seoul in vam zapaše nekaj sladkega, se zglasite na:
서울시 종로구 인사동길 44 쌈지길 / 44 Insadong-gil, Jongno-gu, Seoul

Prav posebna sladica
Prav posebna sladica
Izgleda okusno?
Izgleda okusno?
Mmm... :)
Mmm… 🙂

Poštne storitve

Oddaja poštne pošiljke za Slovenijo je v Koreji trajala 15 minut, oddaja pošiljke za Korejo iz Slovenije pa debelo uro. Pošta je za primerljivo ceno iz Koreje do Slovenije potovala štiri delovne dni, iz Slovenije do Koreje pa skorajda cel mesec, kljub izbrani storitvi in zagotovilom poštnih uslužbenk, da bo prispela najkasneje v sedmih delovnih dneh.

Popravilo cest in gradbena dela

Se opravičujem vsem delavcem v Sloveniji, ki morajo sredi prometnih zamaškov in prahu izpolnjevati delovne ukaze svojih nadrejenih. V mojem domačem kraju in okolici popravila majhne zaplate na cesti ponavadi potekajo približno tri mesece, v Koreji pa v tem času zgradijo celo stolpnico ali pa naselje.

Javni prevoz in cene

Če mi ne bi bilo škoda svojega časa in energije, bi žrtvovala teden dni dopusta in poskušala po Sloveniji potovati z javnim prevozom. Predvsem bi poskusila, koliko časa traja potovanje od enega manjšega kraja do drugega. Že kar nekaj let imam namreč v glavi slogan, ki se mi je porodil med vožnjo z avtobusom: Slovenija- majhna država, kjer za najkrajše razdalje porabite največ časa.
Poleg tega je slovenski javni prevoz (če niste otrok, študent ali upokojenec), drag. Za podobno ceno, kot jo plačate za redno vozovnico za vlak med Ljubljano in Mariborom, v Južni Koreji prepotujete dvakratno razdaljo v pol krajšem času.

Prisrčne policijske postaje

No, ne vem, kakšne se človeku zdijo, če bi moral urejati kakšne res težke zadeve, ampak pri urejanju administracijskih postopkov je bilo prav luštno vzdušje. Policijska postaja v Gangamu ima recepcijo, kjer je zraven receptorja zeleno drevo, kamor lahko obiskovalci in policisti obesijo listke z dobrimi misli in željami.

Drevo z lepimi mislimi
Drevo z lepimi mislimi

Fantje s kozmetiko

Svetovno znani glasbeni fenomen BTS, ki so s svojo glasbo osvojili tudi marsikatero slovensko poslušalko, imajo svojo kozmetično linijo- za dekleta. 🙂

BTS- korejski glasbeni fenomen
BTS- korejski glasbeni fenomen

 

Organizacija, Potovanje

Slovenski komentarji na korejskega partnerja

Tradicionalna zadržanost Slovencev hitro skopni, ko zagledajo tujca, ki se sprehaja ob meni.

Zvedavi pogledi someščanov in radovedni otroci, ki brez sramu želijo izvedeti več o oddaljeni deželi… Tokrat ne pišem o svojih izkužnjah na Daljnem Vzhodu, pač pa o vsakodnevnih reakcijah, ki jih kot mednarodni par doživljava skupaj s fantom.

Glede na to, da sem pred kratkim obiskala njegovo domovino Južno Korejo, marsikoga zmede dejstvo, da delam na kitajskem turističnem trgu ter da je bil moj študij povezan s Kitajsko. Večina avtomatično sklepa, da prihaja s Kitajske.

Velikokrat slišim komentar: “Ah, Koreja, Kitajska, meni je to eno in isto. Kako jih sploh ločiš?”
Saj vem, da je to za večino retorično vprašanje, a si vseeno ne morem pomagati, da ne komentiram kaj v smislu: ”Kako pa ti ločiš svojega partnerja od ostalih Slovanov/Evropejcev?”

Neokoliko naprednejši poznavalci obeh držav ponavadi odvrnejo: ”Dobro si izbrala, izdelki iz Koreje so kvalitetnejši kot tisti s Kitajske, hahaha.”

Hmmm, kakšne izdelke pa imamo torej na slovenskem? Če se ne motim, se velikokrat ponašamo z lesom in lesno industrijo, hlodi, morda s čebelarstvom in troti…

V drugo skrajnost gredo mnogi sogovorci pri debatah, kadar razlagam, da večina Kitajcev še vedno ne ve, kje je Slovenija, medtem pa je slovenska država zaradi snemanja korejske drame in dokumentarnega filma precej bolj prepoznavna med Korejci.

Zelo občutljivo in zaščitniško reagirajo, ko povem, da njihovo domovino morda pozna le peščica starejše generacije Kitajcev, ker se je spomni iz obdobja Jugoslavije.  Te iste osebe pa se ponavadi smejijo mojim prigodam kadar razlagam, kako so mali otroci v Aziji strmeli vame, nekoliko starejši pa so me prosili za fotografiranje, saj še nikoli niso videli osebe, ki prihaja iz druge države.

Ničkolikokrat sem zalotila sovaščane in someščane različnih starosti, kako strmijo v mojega partnerja. Ali se pri tem razlikujemo od Azijcev, ki se čudijo nad tujci?

”Uh, samo, da mi ne bo pojedel psa!” Težko si predstavljate, kako pogosto sem ta stavek slišala med prebivalci slovenske domovine. Preden odgovorim na tak vzklik, si ponavadi sogovornika predstavljam, kako si zadovoljno postreže s kakšno izjemno ‘domačo’ kulinarično specialiteto; odojkom, govejim jezikom, bikovimi testisi, krvavicam itd.

Veliko raje bolj poglobljeno razlagam, kadar se komentarji nanašajo na jezik in pisavo.

”No, imaš pa res veliko srečo, da znaš kitajsko in se lahko pogovarjata.”

Pogovarjava seveda se, vendar kitajščina ni najin skupni jezik, saj je on ne razume. Tudi pisava se povsem razlikuje, saj imajo Korejci črke, Kitajci pa pismenke.

Tik pred koncem pa še- si lahko zamislite prvo in najbolj tipično vprašanje, ki ga mojemu partnerju zastavljajo slovenski uradniki?

”Hmmmm… Ste iz Severne ali Južne…?”  Eden izmed njih pa je kar nekoliko presenetil z nadaljevanjem: ”Ali poznaš skupino Laibach?”

Na srečo so se pred kratkim zgodile zimske olimpijske igre in v zadnjem času sva vse večkrat slišala tudi kakšne čestitke in pohvale na račun izpeljave športnega dogodka.

 

 

 

 

Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Prvič v Južno Korejo

Konec prihodnjega tedna se prvič odpravljam v Južno Korejo. Do sedaj sva s partnerjem obiskala že šest držav in v zadnjih šestih mesecih bova sedela v enajstih različnih letalih.

Glavni razlog za obisk Južne Koreje bo spoznavanje partnerjeve dežele, prijateljev in družine. Naredila sva osnovni plan za najin štirinajstnevni obisk države gostiteljice letošnjih zimskih olimpijskih iger.

Nova država na obzorju
Nova država na obzorju

Praznovanje novega leta

V sredini februrarja bom praznovala še tretje novo leto letos. Najprej je bilo na vrsti praznovanje po julijanskem koledarju, sledilo je praznovanje pravoslavnega novega  leta, 16. februrarja pa bova praznovala še novo leto po lunarnem koledarju, ki ga praznujejo v večjem delu Azije.

Obisk rakunje kavarne

Če se ne motim, so v Ljubljani pred kratkim zaprli mačjo kavarno. V Južni Koreji pa so lokali s takimi in drgačnimi kosmatinčki  še vedno izjemno priljubljeni. Že dolgo si želim od blizu videti rakuna in po spletu nenavadnih okoliščin je do mene prišla informacija, da imajo v Seoulu tudi kavarno, kjer se nahajajo rakuni. Upam, da jo najdem in se uspem vsaj za hip dotaknit te zanimive živali.

Pohodniški izlet na hrib nad mestom

Seoul ima okrog deset milijonov prebivalcev in vsakič, ko obiščem veliko mesto, se poveča želja po obisku kakšnega hriba. Južnokorejska prestolnica je obdana z griči in hribi, tako da upam, da se uspem povzpeti na kakšnega izmed njih in na korejsko metropolo pogledati z vrha.

Duh olimpijskih iger

Morda naju zanese še na kakšnega izmed prizorišč zimskih olimpijskih iger; morda na skoke ali pa na kakšno tekmo alpskega smučanja.

Obisk Gangama

Daleč od tega, da bi bila ljubiteljica glasbenega hita, ampak vseeno me zanima soseska, o kateri je slišal cel svet preko pesmi. In sporočilo pesmi je baje veliko globlje kot izraža sama melodija.

Priklon pred starši svojega partnerja

Prvič bom spoznala starše svojega partnerja. Družina že stoletja sledi tradicionalnim korejskim običajem in niti približno si ne znam predstavljati, kako bodo reagirali, ko jim bo njihov sin predstavil Evropejko.

Najmanj, kar se moram do obiska še naučiti, je tradicionalen in spoštljivi pozdrav ob prvem srečanju (priklon). Spodnji video bom verjetno gledala še na letalu.

Obisk palač v tradicionalni korejski obleki hanbok

Hanbok je izraz, ki pomeni tradicionalno korejsko oblačilo. V Seoulu si lahko oblačilo sposodite in obiščete pet kraljevih palač v Seoulu brezplačno.

Nakup učbenika za učenje korejščine

Skrajni čas je, da se začnem učit še korejščine. Pravijo, da je pisava lahka, morda imam rahlo prednost tudi zaradi znanja kitajščine, vendar nisem prepričana.

Obisk zumbe

Ja, saj vem, da zumba ni ravno asociacija, ki vas bi spomnila na Južno Korejo. Ampak sem ugotovila, da imam na seznamu že kar nekaj držav, kjer sem obiskovala zumbo. Če bom Sloveniji, Nemčiji, Hrvaški in Kitajski dodala še Južno Korejo, bom z izkupičkom kar zadovoljna.

Zumba na Kitajskem
Zumba na Kitajskem