china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Nasveti za potovanje na Kitajsko (prvi del)

Pred potovanjem

Viza: za Kitajsko potrebujete vizo. Vizni postopki so dolgi in srčno priporočam, da se jih v izognitev stresa lotite več kot en mesec pred odhodom. Za prvi termin srečanja in oddaje vseh potrebnih dokumentov obrazce urejate preko ambasadine spletne strani, morate pa se dogovoriti tudi za osebno srečanje. Upoštevajte, da je ponavadi treba čakati po nekaj dni na odgovore. Temeljito in natančno izpolnite obrazec z vprašanji, ki ga dobite na spletni strani Kitajske ambasade v Sloveniji. Pozorno preberite navodila, ki so dopisana na njihovi strani, saj morate tudi dodatne dokumente in slike zložiti v posebnem vrstnem redu. Vse predpriprave na izpolnjevanje in postopke si vnaprej dobro preberite. Ne bodite površni in stvari ne delajte na hitro, ker s tem prav gotovo ne boste pridobili več časa. Vprašanja so vse bolj podrobna in zahtevna, prav tako pridobivanje vize. Pri prošnji za turistčno vizo morate priložiti letalsko karto. Najnovejše zahteve, kontakte in obrazce najdete s klikom na tole povezavo:  Uradna stran kitajska ambasade v Sloveniji. 

Dostop do družbenih omrežij: Facebook, instagram, google, whatsapp, gmail, messenger, google maps, youtube, wordpress (in vse spletne strani ustvarjene na wordpressu) itd. so na Kitajskem prepovedani, blokirani in do njih nimate dostopa. Kitajci za komunikacijo uporabljajo WeChat, za kratke videe pa je izjemno popularen Douyin.

VPN: če si popolnega odklopa od zgoraj omenjenih aplikacij ne morete predstavljati ali pa bi radi z navdušenjem objavljali slike in novice s svojega potovanja v realnem času, si naložite VPN. VPN je kratica za Virtual Private Network, ki prikrije oziroma spremeni dejansko lokacijo vašega nahajanja. Na trgu je več ponudnikov, od plačljivih do brezplačnih, odvisno, kaj si želite in kako kakovosten in zanesljiv dostop do prepovedanih aplikacij in spletnih strani si želite. Sama sem se na primer leta 2013 za nekaj mesecev odklopila od njih, leta 2017 pa sem med bivanjem v Šanghaju uporabljala brezplačni VPN express. Naj opozorim, da aplikacija v kratkem času porabi ogromno baterije na telefonu, tako da je dobro ves čas pri sebi imeti tudi prenosni polnilec. VPN si morate naložiti pred vstopom na Kitajsko, saj je tudi uporaba VPN-ja tam prepovedana. Povezava do Express VPN-ja https://www.expressvpn.com/

Mobilni operaterji in prenos podatkov: klici v Slovenijo in prenos podatkov na Kitajskem so dragi kot žafran. Pokličite predstavnika svojega ponudnika in se pozanimajte o stroških še pred odhodom. Če nimate kakšne posebne opcije za tujino pri svojem mobilnem operaterju, si nujno izklopite prenos podatkov še preden vstopite na letalo proti Kitajski. Sama imam paket, ki se pri vstopu v državo izven EU in pri izbiri partnerskega omrežja takoj vklopi opcija za tujino izven EU in lahko za 4,99 eur koristim 1GB prenosa podatkov. Sicer pa je sodobna Kitajska dobro pokrita z wifijem. Lahko greste v kakšen velik nakupovalni center, kavarno, restavracijo s hitro prehrano, k frizerju, na masažo in se potem tam povežete na internet.

Sporazumevanje: na Kitajskem (celini) je uradni jezik mandarinščina. Ljudje po celi državi govorijo v različnih dialektih, ki se med sabo razlikujejo veliko bolj, kot se razlikujejo na primer hrvaščina, slovenščina, srbščina, ruščina… V Šanghaju na primer govorijo povsem svoj dialekt, ki ga na primer prebivalci Pekinga ne razumejo. Sporazumevanje med njimi tako poteka v uradnem jeziku, mandarinščini. Angleščino v povprečju govorijo za silo v velikih mestih. Ni lahko naključno naleteti na osebe, ki govorijo solidno angleščino. Naj vas ne spravi v jezo prodajalec v kakšnem McDonaldsu, ki ne razume, kaj enostavnega mu govorite v angleščini. Raje jim pokažite na slike. Tudi taxisti, avtobusni vozniki, prodajalci na železniških postajah ne govorijo dobro angleško. Raje se vnaprej pripravite, sploh pa si kakšne naslove sprintajte ali zapišite tudi v pismenkah, ker se kaj lahko zgodi, da do željenega kraja ne boste prišli, če imate naslov zapisan samo v latinici.

Vsem tistim, ki ne govorite kitajsko pa priporočam kratek tečaj Popotniške kitajščine- pri meni seveda. 🙂

Kaj pa je danes na meniju?

Kitajska valuta in menjava: slovenske banke ne menjajo yuanov (oznaka tudi RMB) in zato jih boste lahko dobili šele na Kitajskem. Sama ne obiskujem in ne iščem menjalnic, pač pa raje dvignem večjo vsoto kar na bankomatih. Je provizija, a rajši plačam to, kot zgubljam živce z iskanjem in preračunavanjem pri menjalnicah. Najbolj pogosto sem dvigovala denar na Bank of China, China Construction bank ter Agricultural Bank of China.

Namestitev: hoteli in namestitve na Kitajskem morajo sedaj imeti licenco za sprejem tujcev. Meni se je zgodilo, da sem kar vkorakala v enega izmed hotelov povprašat, če imajo prosto sobo, pa so me že takoj zavrnili. Sprva sem mislila, da sem jim šla na živce samo zato, ker sem tujka in so si to z licenco izmislili, kasneje pa sem ugotovila, da je to res in marsikdo raje zavrne tujca kot da ima nato težave z lokalnimi oblastmi. Priporočam vnaprejšnjo rezervacijo preko bookinga, sicer pa boste potrditve o namestitvah potrebovali že pri obrazcu za vizo.

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Travel, Uncategorized

Prvi slovenski nastop na Kitajskem zidu

Radeške mažoretke in Godba slovenskih železnic odhajajo na Kitajsko

Na povabilo Ministrstva za kulturo mesta Ljudske republike Kitajske, Svetovne festivalske asociacije (WOFA)  in slovenskega festivalskega društva SI.IN se na Kitajsko prihodnji teden, od 7.8-15.8. 2019, odpravlja ekipa Radeških mažoret in Godba slovenskih železnic. Skupini sta sestavljeni iz 72 slovenskih predstavnikov, prav vsi med njimi pa se na Kitajsko podajajo prvič. Svoje nastope bodo izvajali v okviru mednarodnega festivala International wind orchestra festival, ki se bo odvijal v Pekingu in mladem mestu Rizhao. Kot prva slovenska skupina so bili izbrani tudi za nastop na znamenitem in mogočnem Kitajskem zidu.

Vodja celotne slovenske ekspedicije China Tour 2019 je gospod Aleš Breznikar, ki je tudi podpredsednik WOFA ( World festival association ) ter predsednik SI.IN ( združenje, ki skrbi za organizacijo lastnih festivalov z udeležbo slovenskih kulturnih društev v tujini ter zastopstvo slovenskih skupin na drugih festivalih v tujini).

Na vprašanja nam je odgovorila Tadeja Rozman, glavna koordinatorka festivalov v okviru SI.IN in podpredsednica Kluba Mažorete RAP.

Ali lahko napišete kaj več o tem zanimivem mednarodnem festivalu?

Po zaenkrat pridobljenih informacijah gre za mednarodni festival orkestrov in spremljajočih skupin, ki vsako leto poteka v drugem kraju na Kitajskem (lansko leto je bil omenjeni festival v Dalianu, letos se seli v Rizhao ). Na festivalu se bodo poleg nacionalnega programa igrale tudi kitajske pesmi, katere bodo izvedli vsi nastopajoči orkestri hkrati. Ena izmed zanimivih prigod je bila tudi ta, da smo note za kitajske pesmi prejeli v kitajščini in se seveda iz njih nismo popolnoma nič znašli. Lepo smo se nasmejali in organizatorje prosili za kakšen bolj evropski zapis not. 😊

Kdaj in kje boste igrali oziroma nastopali?

 Glavnina nastopov se bo odvijala v mestu Rizhao (mestne parade, show program, koncertni program ), zadnji dan pa bomo nastop izvedli tudi na Kitajskem zidu.

Ali boste predstavili tudi slovenske melodije?

Da, poleg petih kitajskih pesmi imamo tudi nabor slovenskih, na primer: Na Golici, Židana marela, Slovenija, od kod lepote tvoje…

V kakšni mednarodni družbi boste, iz katerih drugih držav bodo še ostali predstavniki?

Kolikor nam je znano, bodo poleg večih kitajskih skupin, na festivalu sodelovale še skupine iz Češke, Avstrije, Malezije in Slovenije.

Kaj pa skupni nastop z vsemi orkestri?

Za skupni nastop so nam kitajski organizatorji festivala poslali pet melodij- godbe vseh prej omenjenih držav bodo istočasno zaigrale. Na seznamu sta tako tudi Oda radosti in kitajska himna.

Ali je bil kdo izmed vaše ekipe že na Kitajskem?

Ne! Kar nekaj članov nas precej potuje (tako osebno, kot v okviru društva), ampak daljnja Kitajska je tokrat destinacija, kamor vsi potujemo prvič.

Kako dolgo ste urejali vize za Kitajsko? Kakšni so bili postopki za pridobitev, so vas kaj posebej spraševali? Kako dolgo ste izpolnjevali vizni obrazec?  

Prvi večji projekt v naši pripravi na potovanje, je bila poleg zagotovitve finančnih sredstev za letalske karte, rezervacija letalskih kart in ureditev viz. Glede na to da gre za skupino in se iskanje tovrstnih letalskih kart precej razlikuje od individualnega, smo za pomoč kontaktirali oz. poslali povpraševanje različnim slovenskim agencijam, ki se ukvarjajo s tovrstno dejavnostjo. Ob prejemu različnih ponudb različnih agencij smo na koncu izbrali agencijo Oskar, ki skrbi za naše potovanje do Pekinga ter nazaj. Ker smo precej velika skupina in je pri godbenikih potovanje z letali zaradi instrumentov še toliko bolj specifično, smo se odločili za 2 ločena leta. Mažorete potujejo na relaciji Zagreb-Dubaj-Peking ( Emirates ), godba pa na relaciji Ljubljana-Moskva-Peking (Aeroflot).

Ko smo imeli rezervirane letalske karte, smo nadaljevali s postopkom pridobitve viz. Pri pridobitvi viz smo se srečali z drugim, vsaj na prvi pogled večjim organizacijskim problemom. Ob prvem pogledu na obrazec ter vse zahtevane podatke je zadeva izgledala precej komplicirana in kaotična. Preden smo članom poslali informacije ter dovoljenje za začetek urejanja viz, smo postopek preizkusili sami. Organizatorji so nam elektronsko poslali informacije vezane na sam festival (kdo je gostitelj, natančni podatki, telefonske številke, naslov, tip zahtevane vize, program, garantno pismo, potrdilo hotela itd. ). Po navodilu organizatorja smo zaprosili za F vizo (kulturna izmenjava ). Obrazec se je nahajal na 10 straneh in informacij ki smo jih morali navesti je bilo res ogromno (osebni podatki, podatki družinskih članov, šolanje, služba, plača!, dosedanja potovanja, tuji jeziki, ki jih govoriš, bolezni, morebitna kriminalna preteklost, način potovanja, številka leta, številka vlaka, itd).
Naj omenim še, da je za kitajsko vizo potrebna fotografija z belim ozadjem, v Sloveniji pa so povečini portreti z modrim ozadjem, zato smo seveda vsi morali pred tem obiskati še fotografa 😊 Po nekajdnevnem preizkušanju ter večkratnem kontaktiranju organizatorjev ter našega konzulata, smo le uspeli oddati prvo vlogo, ki je bila uspešno sprejeta. Šele po tem, smo informacijo z natančnimi navodili za pridobitev kitajske vize poslali vsem našim članom. Kakršnakoli oblika skupinske vize za Kitajsko ni mogoča, zato je vsak posameznik vlogo moral izpolniti sam, v dogovorjenem terminu priti na kitajski konzulat, kjer je oddal podpisano vlogo, zraven priložil še uradno vabilo organizatorja, potrdilo hotela kjer bomo nastanjeni s poimenskim seznamom ter program našega bivanja na Kitajskem. Vsakemu so vzeli prstne odtise, zadržali potni list in mu dali datum kdaj se lahko zglasi po vizo. Zadeva je tekla gladko, na sami ambasadi nas dodatno niso zasliševali in že 14 dni pred odhodom smo imeli vsi člani vize v svojih potnih listih 😊

Kako pa boste potovali po sami Kitajski?

Na letališču v Pekingu nas bo počakal lokalni vodič, nato pa bomo odšli na železniško postajo in se z nočnim vlakom odpeljali proti mestu Rizhao. Na vlaku bomo imeli spalnike, hard sleeperje, kar bo naredilo naše potovanje še bolj avtentično.

Le še nekaj dni vas loči do odhoda. Kako potekajo zadnje priprave? Med pakiranjem kovčkov še vadite svoje nastope?

Haha, skoraj. V nedeljo, 4.8. ob 16:oo bomo imeli javno generalko na Vili v Zidanem Mostu ter nato ob 18:00 na stadionu v Radečah. Vabljeni vsi, saj vam bomo tam pokazali skupni figurativni nastop iz našega programa, ki smo ga pripravili za Kitajsko. Seveda pa iskreno vabim tudi vse Slovence, ki se trenutno nahajate na Kitajskem, v Pekingu ali v mestu Rizhao in njegovi okolici, da si ogledate in prisluhnete našim nastopom.

 

china, Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Najbolj uporabne mobilne aplikacije za bivanje na Kitajskem

WeChat: osnovno sredstvo za bivanje na Kitajskem. WeChat je mobilna aplikacija za komunikacijo (klici, sporočila, pošiljanje slik, videev) in še mnogo več. Z WeChatom si lahko s prijatelji delite lokacijo in se najdete, saj na Kitajskem googlemaps ne dela. Z WeChatom lahko tudi (če imate kitajsko bančno kartico) plačujete račune za telefon, vodo, elektriko… Z WeChatom lahko odklenete javna kolesa. Z WeChatom ostanete v stiku z novimi prijatelji. Z WeChatom na Kitajskem lažje živite. No, pravzaprav je realnost taka, da brez WeChata na Kitajskem ne morete obstajati.

Aplikacije za izposojo koles- Ofo in Mobike

V velikih kitajskih mestih se je ponavadi težko premikati z javnim prevozom, sploh v času jutranjih, popoldanskih in večernih konic. Hitreje se premikate, če si s pomočjo telefona skenirate QR kodo z enih izmed javnih koles in odkolesarite na drug konec mesta. Najbolj pogosta ponudnika sta zaenkrat OFO in Mobike.

Namig: Če QR kode ne morete skenirati ali pa vaša aplikacija ni povezana z vašim bančnim računom; sprehodite se mimo skladovnice parkiranih koles in poiščite tako kolo, ki je odklenjeno. 🙂

App za mobilno plačevanje- Alipay in WeChat
Na Kitajskem le še redko kdo plačuje z gotovino, še manj pa z bančnimi karticami. Aplikaciji Alipay in WeChat omogočata mobilno plačevanje skorajda vsake storitve- od uličnega čevljarja, restavracij, javnega prevoza in kakršnihkoli trgovin. Aplikaciji sta povezani s kitajskim bančnim računom, s katerega se odštevajo denarci ob nakupu skorajda česarkoli.

Namig: vprašajte svoje kitajske prijatelje za pomoč, saj mnogi tujci na začetku bivanja ne odpirajo takoj bančnih računov na Kitajskem.

App za naročanje taxija oziroma prevoza- Didi Kuaiche
Časi, ko si se kot tujec na Kitajskem postavil na rob pločnika in pomahal taksistu, ta pa je nemudoma zavrl in ustavil, so mimo. Sedaj taxiji drvijo mimo vas, saj preko aplikacij ljudje vnaprej rezervirajo taxi in prevoznike.

App za naročanje hrane- Meituan
Na Kitajskem si hrano in pijačo ljudje naročajo veliko pogosteje kot pri nas. Prijatelju, ki dela na drugem koncu mesta in je povsem izčrpan na delovnem mestu, lahko preko aplikacije naročite na primer ‘bubble tea’, mega hit, ki navdušuje ne samo Azijce ampak tudi vse tujce, ki so kadarkoli poskusili te zanimive in raznolike bolj ali manj (ne) zdrave napitke.

App za uporabo blokiranih strani in aplikacij- VPN
Facebook, Instagram, Twitter, Google, Gmail, Youtube, Whatsapp… so na Kitajskem še vedno popolnoma blokirani. Lahko pa si na računalnik in telefon naložite VPN, s katerim se lahko potem vseeno povezujete do omenjenih strani oziroma aplikacij. Če boste na Kitajskem dlje časa, pa boste kmalu ugotovili, da dostopa do omenjenih družbenih omrežij in spletnih strani sploh ne pogrešate več- ker imate WeChat, ki v eni sami aplikaciji ponuja celo boljše in obsežnejše alternative…

Namig: vedno nosite s sabo prenosni polnilec za svoj mobilni telefon, saj vam VPN zelo hitro izprazne baterijo. Sama sem imela na telefonu VPN express, ki je bil povsem soliden za brezplačno uporabo.
Neizogibno dejstvo: kadarkoli se na Kitajskem odvijajo pomembna (skrita in javna) politična srečanja, je povsem blokiran tudi VPN. Povabite svoje slovenske in tuje prijatelje ter domače, da si tudi oni naredijo profil na WeChatu in tako ne ostanete odrezani od najbližjih.

Pa še to- mnoge ostale aplikacije in ‘spletne strani’ so integrirane v WeChat- najnovejši trend so WeChat Mini Programms, ki je idealen način tudi za tuja podjetja, ki si želijo doseči kitajsko občinstvo.

china, Travel, Uncategorized

My favorite Chinese cities

Slovenska verzija: klik.

Qingdao: I visited it in 2013, right after I finished my summer job in small Chinese town (Longlin, more below). Longlin was hot and humid, in subtropical China and the sea in Qingdao was just exactly what I needed at that time. I went to swim and I became an attraction which I didn’t want; strangers were taking photos of me while I was entering the sea. While I was swimming, people were impressed I don’t need any sort of equipment for keeping my head above the water. Anyway, the climate was perfect and I walked through the city so much that my new shoes turned their shape to the shoes of a pilgrim.

Qingdao

Suzhou: I visited Suzhou two times, first time in 2013 and second time in 2017. It is really convenient for everyone who stays in Shanghai to make a day or weekend trip to this cute Chinese city. I liked its old part and their water canals. It is really inspiring place and if you listen well, the streets have many stories to tell. It is a must for all artistic souls, especially for writers, poets and painters. I would highly recommend to everyone to visit classical gardens and take a ride on a small boat along the canals.

On the boat
On the boat
View from the boat
View from the boat

Shanghai: To be honest- I have a love-hate relationship with this massive Chinese city. I lived there for a couple of months but until now I couldn’t made one side decision whether I like it or not. I was able to get everything what I needed on daily basis in Europe (for example cheese, milk and other things like liquid soap, English books etc)- things which are still rare in other Chinese cities). Shanghai is a diverse combination of old and new China and a perfect city for everyone who visits China for the first time.

Shanghai
Shanghai
Hidden street in Shanghai
Hidden street in Shanghai

 

Longlin: it is a town where I spent one of the most unique summers I ever had. I travelled there alone and I came to the place where I knew no one. I coordinated everything via emails and I am still glad we trusted each other on distance. When I arrived to Longlin I knew immediately people there are warmhearted and welcomed and they accepted me as we were friends from the childhood. I was teaching English language at private school and at the same time they showed me colorful China which not many foreigners have a chance to see. Longlin gave me so many stories and transformed my personality a lot. I was far away from the person who would like to travel alone, but my wish to live in an unknown Chinese town was so big that I overcame that fear and found out solo travel can teach you much about yourself.

Longlin
Longlin

Hangzhou: I visited Hangzhou two times, but first time it was in 2013 and I didn’t feel it so special. I walked around the lake and old part, but except little forest next to the lake, nothing made big impression on me. All fame and beauty which everybody was talking about just didn’t come to my heart and eyes. When I went there second time in 2017, I had not expected anything special again, I just wanted to show it to my boyfriend and it was a doable weekend trip from Shanghai. We came there by bullet train but immediately when I stepped off the train I felt something completely different than last time. We stayed in the best hostel I ever been and at that time I really needed peace from vibrant and noisy Shanghai.

Peace in Hangzhou

Shenyang: Shenyang is not the first city people usually choose to visit in China, but it will always stay a number one Chinese city for me. It was a city where I studied Chinese language in 2007; it was the first Chinese city I lived in. It is super cold in the winter (up to minus 25’C), but people are warmhearted and ready to help. You can still buy things for much lower price than in other more touristic Chinese cities and you can still enjoy some very authentic experiences, which are already gone in other part of the China (for example a ride in a small red car). When my daughter will be big enough, I will definitely bring her there; Shenyang is the place where I spent my best student times in 2007 and ten years later the nostalgic memories combined with complete new experience; i found out that life is giving me a new role- I was becoming mom. 🙂

Shanghai Normal University
Shenyang Normal University

Kitajska, Organizacija, Potovanje

Moja najljubša kitajska mesta

English version: click.

Qingdao: mesto in prijateljico, ki je bivala tam, sem obiskala leta 2013, ko sem po nekajmesečnem bivanju in poučevanju na skrajnem jugu Kitajske, nujno potrebovala osvežitev. Tisto poletje sem živela v subtropskem podnebju in osvežitev v obmorskem kraju Qingdao je bila kar super. Neprijetno je bilo edino to, da so me mimoidoči začudeno gledali, ko sem se podala v morje in nekateri so me neočitno tudi slikali. Večina Kitajcev namreč ne zna plavati in zato so bili kar osupli, ko so videli, da lahko plavam brez plavalnega obroča ali kakšnih drugih pripomočkov, s katerimi si ponavadi pomagajo pri lebdenju nad vodo. Po plavalski izkušnji sem se odločila, da kopalke raje pospravim in sem se na ogled mesta podala peš. Prehodila sem ga toliko, da so mi čevlji popolnoma razpadli in sem si morala deliti taksi s popolnimi neznanci, da sem lahko prišla do stanovanja.

Qingdao

Suzhou: sem do sedaj obiskala dvakrat. Prvič leta 2013 in drugič 2017. Mesto je dokaj blizu Šanghaja in priporočam obisk vsakemu, ki se nahaja v njegovi bližini. Nekako se mi zdi mesto polno navdiha, s svojimi malimi kanali in starimi uličicami ter hišami je pravi raj za vse umetniške duše. Zelo romantična je bila tudi vožnja z malim lesenim čolnom, ki ga je poganjal star možak in zraven prepeval izjemno lepe stare kitajske pesmi.

On the boat
Na čolničku
View from the boat
Razgled s čolna

Šanghaj: po pravici povedano- nisem prepričana, ali imam mesto rada ali ne. Tujcu nudi vse dobrine zahodnega sveta (fitnes, mleko in mlečni izdelki, tuja literatura; vse,kar se v večini ostalih kitajskih mest še vedno težko dobi). Ampak hkrati je mesto tako hrupno in nagneteno, da mislim, da več kot par mesecev res ne bi zdržala tam. Vsekakor pa je odlično mesto za vse tujce, ki Kitajsko obiskujejo prvič, saj je v njem še vedno vidna mešanica med staro in moderno Kitajsko.

Shanghai
Shanghai
Hidden street in Shanghai
Mala skrita ulica v Šanghaju

 

Longlin: je najmanjši kitajski kraj, v katerem sem živela. Kitajci ga pravzaprav ne štejejo niti pod mesto, ampak se jim zdi vas. Po velikosti in številu prebivalcev si je podobno s Celjem. Je mesto, kamor sem prvič odpotovala povsem sama. Vso komunikacijo sem s predstavniki šole opravila preko spleta in nikogar ob svojem prihodu nisem poznala osebno. Na srečo se je izkazalo, da so ljudje res dobrosrčni in vredni zaupanja. Mestece je res barvito čudovito in le malo tujcev ga je obiskalo. Longlin me je navdihnil za mnogo zgodb in mojo osebnost izoblikoval karakteristike, ki si jih pred to izkušnjo nisem znala predstavljati, da bi bile del mojega značaja.

Longlin
Longlin

Hangzhou: tudi Hangzhou sem obiskala dvakrat, a se mi prvič ni zdelo nič posebnega. Glomazno mesto z velikim jezerom in ogromno gnečo. Kot milijonkrat povečan Bled. Prvič sem tam ostala nekaj dni, toliko, da sem se v natikačih sprehodila okrog jezera (trajalo je več ur), a me nekako vseeno ni navdušilo. Bilo je vroče in ves čas je bila v zraku ogromna količina vlage. Tudi ko sem drugič odhajala v to mesto, nisem pričakovala ničesar. Pokazati sem ga želela svojemu fantu, saj je tudi Hangzhou primeren za vikend izlet za vse tiste, ki živijo v Šanghaju. Odpeljala sva se s hitrim vlakom, a takoj, ko sva stopila z vagona v mesto se mi je zazdelo vse drugače. Niti približno si nisem predstavljala, da bom v Hangzhouu našla mir in tišino- morda je k temu botrovala tudi lokacija najinega hostla, ki je še vedno na prvem mestu mojih najljubših hostlov (Fiona’s).

Mir v Hangzhouu

Shenyang: mesto, ki prav gotovo ni prva izbira tujcev, ki si želijo prvič ogledati Kitajsko. A povsem po krivici. V Shenyangu še vedno lahko najdete marsikaj, kar je v drugih velikih kitajskih mestih že povsem izginilo- ogromne notranje tržnice, možnost vožnje z malimi rdečimi vozili, tržnice na prostem itd. Mesto se nahaja na severu, v provinci Liaoning in pozimi je tam čez dan okrog -25’C. Sibirija je seveda povsem zraven. Kljub temu Shenyang ostaja na prvem mestu mojih najljubših kitajskih mest. Je prvo mesto, v katerem sem živela in študirala leta 2007. Deset let kasneje sem ga zopet obiskala. Nostalgično obujanje spominov na študentske čase pa se je premešalo s povsem novo izkušnjo. Deset let po prvem obisku Kitajske sem ugotovila, da me v življenju čaka nova vloga- vloga mame.

 

Shanghai Normal University
Shenyang Normal University

Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Slovenski ponudniki korejske kozmetike

Že več let zapored spremljam razvoj in širjenje korejske kozmetike v tujino in končno jo sedaj lahko kupimo tudi v Sloveniji. Prvič sem se s korejsko kozmetiko spoznala že daljnega leta 2007, ko sem študirala na Kitajskem. Tam so bili skoraj vsi kakovostni kozmetični izdelki iz Koreje in takrat sem se predvsem čudila, koliko časa korejske sošolke posvečajo negi svoje kože.
Mnogokrat sem med svojimi potovanji v različnih hostlih in na letalih že od daleč lahko vedela, katera azijska dekleta prihajajo iz Koreje; velikokrat so si pred spanjem nadele masko za obraz ali pa si v kožo kreme vtirale s tapkanjem.
Ob svojem prvem obisku Južne Koreje sem bila glede kozmetičnih izdelkov najbolj šokirana, da prodajajo tudi injekcije za obraz, ki je slovenski ponudniki še ne ponujajo.

Injekcija za obraz
Injekcija za obraz

Mislim, da sem v vsej svoji zgodovini bloganja tale prispevek sestavljala in pripravljala najdlje časa- pa ne zaradi obsežnega besedila, pač pa zaradi brskanja po ponudbi omenjenih trgovin.
Zaenkrat sem pri nas zasledila naslednje ponudnike:

Healthy Skin

http://healthyskin.eu/si/

Healthy Skin so uradni evropski zastopniki različih korejskih znamk. Svojih izdelkov ne ponujajo samo slovenskemu trgu, zato je njihova glavna komunikacija na družbenih omrežjih v angleščini. Ponujajo raznolike izdelke in priljubljene znamke, predlagam pa, da za uspešnejši mednarodni prodor najprej popravijo svoje angleške zapise na FB.

Skin Trick

https://skintrick.si

Spletna trgovina, ki je na voljo v angleščini in slovenščini. Med svojimi znamkami imajo tudi Etude House in Tony Moly, ki imajo v Koreji in na Kitajskem izjemno veliko število prodajaln in jih lahko kupite skorajda na vsakem koraku. Na spletni strani najdete tudi nasvete za nego kože in osnovno predstavitev korejske kozmetike.

Ippoyo

http://ippoyo.si/

Spletna trgovina Ippoyo je po moji ‘raziskavi’ najmlajša med omenjenimi ponudniki, saj je stara le dva meseca. Ponujajo tudi izdelke Nature Republic, ki sem jih lansko leto v Koreji nakupila tudi sama. Sicer sem si naredila tako veliko zalogo, da imam nekaj mask za obraz še vedno, vendar pa je dobro vedeti, da mi za naslednjo zalogo ne bo treba v Korejo. 🙂
Na njihovi spletni strani pa ne boste našli samo korejske kozmetike, ampak tudi izdelke, ki so povezane s Kpop. 🙂

All4Skin

https://all4skin.net/

All 4 Skin- na spletni strani se predstavljajo kot prvi ponudniki korejske kozmetike v Sloveniji. V decembru so v BTC-ju odprli še prvo fizično trgovino, kjer prodajajo kozmetične izdelke znamke Missha.

Missha

https://missha.si/

Po pregledu družbenih omrežij zgleda, da so kozmetični izdelki Missha navdušili Slovenke. Na Facebooku in Instagramu imajo namreč največjo bazo sledilcev. Sama njihove trgovine še nisem obiskala, saj se bojim, da tam ne bom zapravila samo ogromno časa, ampak tudi veliko denarja. 🙂

Pa še izziv in namig vsem omenjenim ali novim ponudnikom– korejska skupina BTS je izjemno priljubljena tudi v Sloveniji in ena izmed kozmetičnih hiš izjemno uspešno sodeluje z bendom. Skupaj ponujajo izdelke za nego kože, ustno higieno in dekorativno kozmetiko. Zaenkrat nakup lahko opravite preko spleta iz Koreje ali pa pri mednarodnih spletnih trgovcih. Fizične trgovine imajo zaenkrat samo v Koreji, v ZDA, na Japonskem in v Maleziji.

BTS
BTS maske za obraz
VT BTS cosmetics
VT BTS cosmetics
Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Podobnosti med Korejci in Slovenci

Morda se vam zdi nenavadno, vendar imamo Slovenci s Korejci kar precej skupnih točk. Prav gotovo jih je še več, meni pa najprej na pamet pridejo naslednje:

  • Nacionalna jed; zelje; Korejci imajo (skorajda) pri vsaki jedi na mizi kimči- fermetirano in pekoče zelje. Slovenci pa smo ponosni, kadar lahko postrežemo z domačim kislim zeljem.
    Kimči na levi
    Kimči na levi

    Zelje s koruzo- slika je iz Koreje
    Zelje s koruzo- slika je iz Koreje
  • Ljubitelji hribov; Koreja je precej hribovita in gričevnata dežela in Korejci, tako kot Slovenci, zelo radi ob koncu tedna skočijo na kakšen hrib.
    Hribovje v neposredni bližini Seoula
    Hribovje v neposredni bližini Seoula

    Kako se obnašati v hribih
    Kako se obnašati v hribih
  • Objestni in vinjeni vozniki; obe državi bi po mojem mnenju morali bolj drastično in striktno ukrepati pri osebah, ki se podajo na cesto popolnoma nepotrpežljivo in/ali pod vplivom alkohola.

    Policija v predelu Gangam
    Policija v predelu Gangam
  • Vikanje; korejščina ima vikalno obliko še bolj razdelano kot slovenščina in je odvisna od starosti ter spola.

    Učbeniki za učenje korejščine
    Knjige v korejščini
  • Sezuvanje čevljev ob obisku in vstopu v stanovanje; tako Slovenci kot Korejci svoje čevlje sezujemo pred vstopom v stanovanje. V Koreji pa ni nujno, da vam bo gostitelj ponudil copate, vendar ne skrbite- v noge vas ne bo zeblo, saj imajo v hišah in stanovanjih talno gretje.
Koreja, Organizacija, Potovanje

Osnovne informacije o Južni Koreji

Pisava: hangul; po nekaterih virih gre za najenostavnejšo pisavo na svetu (jezik oziroma slovnica pa med najtežje na svetu). Prevzela so jo tudi nekateri narodi, plemena in ljudstva, ki do pred kratkim svoje pisave niso imela. S korejsko pisavo se lahko namreč zapiše besede oziroma glasove, ki jih latinična pisava ne premore; tako korejsko piše ljudstvo Cia Cia na indonezijskem otoku Buton, ljudstvo Lahu na Tajskem, v Nepalu narod Chepang, v Boliviji pa ljudstvo Aymara.

korejska pisava
Korejska pisava-na levi strani. Desno spodaj je japonščina.
korejska pisava
Tole razumejo tudi tisti, ki ne berejo korejsko ali angleško

Jezik: korejski

Potovalni dokumenti: za potovanje v Južno Korejo potrebujete potni list. Veljaven mora biti še minimalno 6 mesecev od vstopa v Korejo.Vize ne potrebujete. Ob pristanku v Seoulu (mednarodno letališče Incheon) greste čez imigracijski postopek. Tam vas ponavadi vprašajo za razlog obiska njihove države in vam odvzamejo prstni odtis. Ob tem postopku dobite mini listek, ki služi namesto žiga v potnem listu. Na njem je napisan datum, do kdaj ste lahko v Koreji. Ta listek morate imeti pri sebi oziroma v svojem potnem listu ves čas bivanja v Koreji. Pred pripravam na odhod poglejte še spletno stran MZZ Južna Koreja

Denarna valuta: južnokorejski won, menjalni tečaj: 1 eur je prbl. 1300 wonov

Južnokorejski won
Južnokorejski won

Cena nočitve: od približno 15-30 eur na osebo oziroma povsem odvisno od vaših želja, lahko je precej več ali manj. Prednost potovanja po Južni Koreji je ta, da imate možnost izbire.

Mednarodno letališče: Incheon

Letališče v času olimpijskih iger
Letališče v času olimpijskih iger

Glavno mesto: Seoul

Seoul
Seoul

Ura: plus osem ur pred Slovenijo po zimskem času, sedem ur v poletnem

Podnebje: štirje letni časi, temperature so podobne slovenskim. Spomladi bujno cvetijo drevesa velikih češenj.

Zimske olimpijske igre 2018
Zimske olimpijske igre 2018
Zima v Koreji
Zima v Koreji

Nacionalna jed: kimči- fermetirano zelje

kimči
Kimči- na sliki desno spodaj 🙂
Kitajska, Organizacija, Potovanje, Uncategorized

Mrzla Kitajska- spomin iz 2007/08

Tale zapis je nastal nekje… deset let nazaj… 😮 

Kitajska je velika država z veliko prebivalci. Veliko ljudi pa posledično pomeni veliko drugačnih navad, zaradi katerih se prišlek pravzaprav nikoli ne znebi občutka, da je tujec. Ob ogledu turističnih znamenitosti se tako lahko kaj hitro zgodi, da se sam spremeni v turistično atrakcijo, saj imajo Kitajci zanimivo navado strmenja v ljudi neazijskega porekla, ki se sprehajajo po mestu ali pa si mirne duše ogledujejo svete templje, kjer te razne močne dišave skoraj odpeljejo v nadzemeljski svet. Medtem, ko z očmi iščeš naslednjo zanimivost, pa se ti pogled lahko nehote ustavi na kakšnemu Kitajcu srednjih let, ki drži v roki svoj telefon s kamero, ki je usmerjen v prav nič svetega ali zanimivega,… pač pa proti tebi. Pri tem se zadovoljno smehlja, ko pa se zave, da je postal opažen, začne hitro tipkati po mobilnem telefonu, da bi prikril svoj nenavaden hobi. Na Kitajskem bi lahko tako zaradi takega načina obnašanja pojem zvezdništva dobil nekoliko drugačno definicijo.

Nemalokrat pa se lahko zgodi tudi to, da te osnovno znanje njihovega jezika lahko povzdigne skoraj na raven boga. Ko zaslišiš za sabo, da se pogovarjajo o tebi, ponavadi ne moreš ostati ravnodušen, zato se obrneš k njim in v mandarinščini s čudnim naglasom hitro poveš, da nisi iz Rusije, kot so sprva predvidevali. Takoj so popolnoma očarani in zanima jih vse o tebi, zato skoraj s svetlobno hitrostjo nad tabo spustijo plaz vprašanj o tem, iz kje si, kaj delaš na Kitajskemin koliko časa se že učiš kitajsko. Znanje geografije jim ponavadi rahlo šepa, saj ob omembi Evrope takoj pomislijo, da si iz Francije ali iz Velike Britanije. Presenečenje je bil mlad fant, ki je ob omembi Slovenije takoj poskočil in navdušeno vzkliknil: ”Dzahowitch!”  Seveda se je tudi pohvalil, da bodo nogometne tekme v času olimpijskih iger potekale v Shenyangu, v sedemmilijonskem mestu, kjer smo živele skoraj štiri mesece. Mesto je zelo veliko, kljub temu pa nima prevelikih težav s smogom, saj smo se večinoma zbujale v mrzla, a popolnoma jasna jutra. Ob omembi vremena je zanimivo tudi to, da v vseh teh mesecih bivanja na Kitajskem niti enkrat nismo uporabile dežnika. Je pa zato mraz, ki ga človek izkusi v tem severnem mestu posebna izkušnja, saj se je večkrat zgodilo, da kljub jasnemu vremenu brez oblačka cel dan nismo zapustile stanovanja, saj je bilo zunaj peklensko mraz. Minus dvajset stopinj čez dan ni prav nič prijetna izkušnja. Kljub številnim slojem oblačil, ki ti jih uspe navleči nase, ledeno mrzel zrak še vedno vdihuješ s pljuči, kar pomeni, da te mraz”poreže” še navznoter.  Včasih je bila prava dilema, ali bi v takem mrazu hodil hitro in tako hitreje prišel do toplejšega cilja, s čimer tvegaš vnetje dihal, ali bi hodil počasneje, a s tem dalj časa trpel na mrazu…

Kitajcev na severu tak mraz ne moti več, saj so precej dobro opremljeni.  Kosmate kape, ki smo se jim na koncu jeseni smejale, ko smo jih zagledale na tržnici, v zimskih mesecih postanejo nepogrešljiv dodatek pri moškem spolu. Zanimiv pojav pa so nekateri odporni motoristi, ki se brez čelade in seveda tudi brez kape vozijo po ledenomrzlih ulicah.  Kako tako vožnjo preživijo, je za nas ostala nerešena uganka.

Posebna izkušnja z mrazom pa nas je pričakala zadnji vikend v lanskem letu, ko smo se odpravili v štiri ure oddaljeno obmorsko mesto Dalian.  Navdušenje nad tem, da bomo po dolgem času videli morje, je prijateljico tako prevzelo, da je doma pozabila kapo in rokavice. Po pripovedovanju prijatelja, ki je doma iz tega mesta, je tam v povprečju temperatura vsaj za nekaj stopinj višja kot v Shenyangu, navadno jeto okoli nič stopinj Celzija. Ko smo prispeli v Dalian, je tam snežilo, veter pa je pihal tako močno, da si težko srečal kakšnega mimoidočega,  saj se je bilo prav nemogoče premikati. Na srečo pa smo prav v tem mestu izkusili tradicionalno kitajsko gostoljubnost, ko nam je prijateljeva družina pripravila zelo dobro večerjo z njihovimi morskimi specialitetami.  Ker smo že dobre tri mesece do takrat vsak dan jedli s paličicami, seveda nismo imeli občutka, da z njimi ne znamo jest. Zato smo bili kar nekoliko presenečeni, ko se nam je vsa družina smejala, ko nas je opazovala, kako jih nespretno in nerodno držimo. To jih je sprva tako zabavalo, da nam niso hoteli pokazati, kako se sploh pravilno drži, na koncu pa so se nas le usmilili ter nam pokazali. Kitajci so namreč tudi zanimivega mnenja, kar se hranjenja s paličicami tiče. Pravijo namreč, da njihova vsakdanja uporaba pomaga pri razvoju inteligence. Kaj so si torej mislili o nas, seveda raje nismo spraševali…

Dalian je kljub nenehnemu mrzlemu vetru izredno lepo mesto. Po dolgem času smo si lahko oči spočili na lepi modri barvi morja ter na hribčkih, ki so se vili nedaleč odmesta. Domačini so najbolj ponosni na to, da živijo ob morju. Prav zato so tudi zgradili ogromno ”morsko mesto”, kjer imajo vse mogoče morske živali.Čudovito si je bilo ogledati delfine, morske leve, polarne medvede, tjulnje, razne eksotične barvite majhne ribice, želve velikanke, posebej veličasten paje bil ogled ogromnih morskih psov. Akvariji so delovali čisti, saj smo v nekaterih od njih opazili tudi potapljače, ki so zadevo čistili. Ker pa Kitajci radi vsaki stvari priključijo še kakšen dodatek, smo se v tem ”morskem mestu” lahko sprehodili še po kletki ”pojočih ptic”. Seveda smo pričakovali ptice, ki nas bodo razveselile s čudovitim petjem, videli pa smo le kokoši, fazane in nekaj velikih ptic neznane vrste, ki so krožile nad nami. Da so ptice dobro preskrbljene, smo lahko ugotovili takoj ob vstopu, saj so bila drevesa in tla bela od ptičjih kakcev. V tej veliki kletki smo bili edini turisti in sprva smo seveda mislili, da nikogar ne mika tveganje neželenega okraska na glavi, ob izhodu pa nas je prešinila ideja, da je morda še vedno prisoten strah pred ptičjo gripo.

Pred vrnitvijo domov smo nekaj dni preživele še v Pekingu, kjer smo si na hitro ogledale nekaj znamenitosti, med drugimi Kitajski zid in seveda še nekaj objektov, v katerih bodo potekale olimpijske igre. V kitajski prestolnici se resnično pozna, da jih skrbi čistoča in smog. Na tleh namreč ne vidiš toliko pljunkov, prav tako pa je zanimivo, da se ljudje, zaposleni v državnih službah, na delovna mesta ne smejo voziti z avtomobili, pač pa morajo obvezno uporabljati javni prevoz, ki je smešno poceni. Podzemna železnica te v parih minutah hitro popelje na povsem drug konec mesta za le 0,20 evra, medtem ko se z avtobusom kamorkoli po mestu lahko zapelješ le za deset centov.

Kitajska, Uncategorized

Kaj kupujejo Kitajci?

Po največjem kitajskem nakupovalnem prazniku sem zbrala nekaj najbolj zanimivih dejstev, ki jih je zaznamoval praznik samskih oziroma praznik dvojnih enajstic.

  • Pet najbolj prodajanih uvoženih izdelkov
    Na petem mestu med najbolj prodajanimi tujimi izdelki so bili obrazni serumi, na četrtem otroške plenice, na tretjem obrazne maske, na drugem mleko v prahu. Prvo mesto so zasedli izdelki, ki so povezani z zdravjem.
  • Najbolj unikaten (skoraj) kupec
    Na praznik samskih se je študent iz Pekinga najprej odpravil s prijatelji pit, ko pa se je vrnil domov, je v vinjenem stanju opravil še nekaj nenavadnih nakupov. Naslednje jutro je šel na Taobao preverit, kdaj lahko pričakuje svoje izdelke, a ga je v spletni košarici čakalo presenečenje. Poleg oblačil je namreč naročil še nekaj živali! Fant je sicer velik ljubitelj kosmatih in pernatih prijateljev in že skrbi za psa, kozo, ježa in mačko. Kljub temu pa je sam sebe presenetil, ko je ugotovil, da je po prepiti noči naročil še mini prašička, pava ter orjaškega močerada. Ko je ugotovil, da pri sebi nima prostora še za tri nove živalske prijatelje, je hitro prekinil naročila. Denar za pava in mini prašička je lahko dobil nazaj, nakupa orjaškega močerada pa ni mogel več reklamirati.
  • Najbolj seksističen slogan
    Privoščili so si ga pri spletnem velikanu JD-ju, ki se ves čas kosa z Alibabo. Tako zelo so si želeli privabiti več kupcev z boljšo ponudbo, da so se lotili svoje prodajne kampanije povsem brezobrazno. Kupce so želeli prepričati s posebnimi darilnimi paketi, na katere so nespametno napisali tole: ”Ali si brez šminke sploh kaj drugačna od moškega?” Okrog 1000 darilnih paketov so razposlali, 299000 pa so jih poslali na uničenje. Podjetje se je nato svojim kupcem že opravičilo.
  • Pet držav, ki so si razdelile več kot 40% delež nakupov
    Največ izdelkov je prodala Japonska, sledile so ZDA, nato Južna Koreja, Avstralija in Nemčija.
  • Najbolj nenavaden način varčevanja
    Neka mlada dama si je tri tedne pred 11.11. omislila precej delikaten način varčevanja. Želela si je nakupiti veliko stvari, zato se je odločila, da bo jedla samo instant rezance. Ukrep se ji ni splačal, saj je pristala v bolnišnici in je večino prihrankov tako zapravila za zdravljenje. Njena mama jo je okarala, hkrati pa ji je zabičala, da naj pije več vroče vode.  Mediji so poročali, da je bila obrazna maska edina stvar, ki jo je kupila na praznik samskih.